Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trebušna debelost je nevarna bolezen.
Trebušna, visceralna, abdominalna debelost. Tri krat ista nevarnost! Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pojasnjuje, da trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki škodujejo zdravju.
Vnetni citokini in proste maščobne kisline, ki jih izločajo celice trebušnega maščevja, vodijo k sladkorni bolezni. Povzročijo namreč odpornost na hormon inzulin, ki uravnava krvni sladkor. Škodljive snovi pa spremenijo tudi presnovo maščob.
Za trebušno debelost je značilno, da se maščoba nalaga okoli pasu. Trebuh je izbočen, zadnjice ni veliko, stegna niso močna. Taka postava v obliki jabolka je pogostejša pri moških. Ti lahko za trebušno debelostjo zbolijo že po 40, ženske pa po 50 letu starosti. Prevelik obseg pasu imajo lahko tudi tisti, ki jim tehtnica ne pokaže preveč kilogramov.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je v razvitem svetu pretežek kar vsak drugi človek, pri vsakem četrtem pa ni več govora le o preveliki telesni teži, temveč že o debelosti.
Študije pravijo, da debelost povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, neplodnost, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Velik trebuh predstavlja veliko tveganje! Dr. Mojca Jensterle Sever opozarja, da je lahko trebušna debelost zelo trdovratna, a kljub temu premagljiva. Najmočnejše orožje v boju proti debelosti je sprememba življenjskega sloga.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Trebušna debelost je nevarna bolezen.
Trebušna, visceralna, abdominalna debelost. Tri krat ista nevarnost! Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pojasnjuje, da trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki škodujejo zdravju.
Vnetni citokini in proste maščobne kisline, ki jih izločajo celice trebušnega maščevja, vodijo k sladkorni bolezni. Povzročijo namreč odpornost na hormon inzulin, ki uravnava krvni sladkor. Škodljive snovi pa spremenijo tudi presnovo maščob.
Za trebušno debelost je značilno, da se maščoba nalaga okoli pasu. Trebuh je izbočen, zadnjice ni veliko, stegna niso močna. Taka postava v obliki jabolka je pogostejša pri moških. Ti lahko za trebušno debelostjo zbolijo že po 40, ženske pa po 50 letu starosti. Prevelik obseg pasu imajo lahko tudi tisti, ki jim tehtnica ne pokaže preveč kilogramov.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je v razvitem svetu pretežek kar vsak drugi človek, pri vsakem četrtem pa ni več govora le o preveliki telesni teži, temveč že o debelosti.
Študije pravijo, da debelost povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, neplodnost, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Velik trebuh predstavlja veliko tveganje! Dr. Mojca Jensterle Sever opozarja, da je lahko trebušna debelost zelo trdovratna, a kljub temu premagljiva. Najmočnejše orožje v boju proti debelosti je sprememba življenjskega sloga.
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
Neveljaven email naslov