Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potrjen je prvi primer veneričnega limfogranuloma v Sloveniji.
Limfogranuloma venerum je spolno prenosljiva okužba, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem tudi v laboratoriju dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je lahko venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Okužba se zdravi z antibiotikom doksiciklin.
Prvi znaki in simptomi limfogranuloma venerum se pojavijo od 10 do 21 dni po tveganem spolnem odnosu. Na spolovilu, v zadnjiku ali ustni votlini – na mestu vstopa bakterij v telo torej – se lahko pojavi bulica ali razjeda. Čez dober mesec pa otečejo dimeljske bezgavke, lahko pa zaznamo še vnetje zadnjika ali materničnega vratu.
Povečane in boleče bezgavke se sicer lahko pojavijo tudi pri drugih okužbah in nekaterih rakavih obolenjih, ki pa so jih zdravniki v tem primeru izključili. Ker so pomislili na venerični limfogranulom, so se, po besedah dr. Mojce Matičič, odločili za nadaljnje diagnostične postopke. Med drugim so odvzeli tkivo povečane dimeljske bezgavke in ga poslali v laboratorij.
Limfogranuloma venerum je pogostejši v državah tropskega pasu. V Evropi se še posebej hitro širi med moškimi, ki živijo s hivom, in imajo spolne odnose z moškimi. Neodkrita in nezdravljena okužba povzroči zastajanje limfe, zaradi česar lahko otečejo noge, mošnja in spolovilo.
Okužbo z bakterijo, ki povzroča limfogranuloma venerum, lahko prepreči kondom. Dr. Irena Klavs:
908 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Potrjen je prvi primer veneričnega limfogranuloma v Sloveniji.
Limfogranuloma venerum je spolno prenosljiva okužba, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi.
Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem tudi v laboratoriju dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je lahko venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Okužba se zdravi z antibiotikom doksiciklin.
Prvi znaki in simptomi limfogranuloma venerum se pojavijo od 10 do 21 dni po tveganem spolnem odnosu. Na spolovilu, v zadnjiku ali ustni votlini – na mestu vstopa bakterij v telo torej – se lahko pojavi bulica ali razjeda. Čez dober mesec pa otečejo dimeljske bezgavke, lahko pa zaznamo še vnetje zadnjika ali materničnega vratu.
Povečane in boleče bezgavke se sicer lahko pojavijo tudi pri drugih okužbah in nekaterih rakavih obolenjih, ki pa so jih zdravniki v tem primeru izključili. Ker so pomislili na venerični limfogranulom, so se, po besedah dr. Mojce Matičič, odločili za nadaljnje diagnostične postopke. Med drugim so odvzeli tkivo povečane dimeljske bezgavke in ga poslali v laboratorij.
Limfogranuloma venerum je pogostejši v državah tropskega pasu. V Evropi se še posebej hitro širi med moškimi, ki živijo s hivom, in imajo spolne odnose z moškimi. Neodkrita in nezdravljena okužba povzroči zastajanje limfe, zaradi česar lahko otečejo noge, mošnja in spolovilo.
Okužbo z bakterijo, ki povzroča limfogranuloma venerum, lahko prepreči kondom. Dr. Irena Klavs:
Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje in poraja dileme ter pomisleke. Hkrati pa je to proces, ki se mu tudi pri nas ne bomo mogli izogniti. Podrobneje o tem prim. mag. Marija Komar Cesar (akupunktura), prof. dr. Zmago Turk, dr. Zdenka Čebašek Travnik in Ana Krušič Kaplja, dr. med. (homeopatija).
Zdravljenje žleze ščitnice z radioaktivnim jodom. Dr. Edvard Pirnat z Oddelka za bolezni ščitnice UKC Ljubljana bo podrobneje pojasnil potek terapije in potrebne previdnostne ukrepe.
V sklopu predavanj na 2. kongresu klinične prehrane in presnovne podpore so domači in tuji strokovnjaki odgovorili na vprašanja ... Ali je za zdravje potrebno kaj več kot le zdrava prehrana? Kaj vse vključuje aktivni življenjski stil? Kako sta povezana telesna aktivnost in potreba po proteinih? Katera prehranska dopolnila so za športnike dokazano učinkovita in potrebna? ... Odgovarjajo dr. Nada Rotovnik Kozjek, prof Gianni Biolo in prof. dr. Jean-Michel Oppert.
Treningi in tekme so lahko za telo velik stres, zato morajo športniki in tudi rekreativci organizmu omogočiti ustrezno obnovo oziroma regeneracijo. Doc. dr. Bojan Knap, ki sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi vrhunskimi športniki, bo predstavil izsledke novejših raziskav in nanizal nekaj nasvetov za regeneracijo telesa.
Celostna oskrba bolnika, preprečevanje in lajšanje bolečine so del paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O spremljanju bolnikov z neozdravljivimi boleznimi in o pomoči njihovim svojcem bosta v oddaji Ultrazvok govorila onkologinja Jožica Červek in diplomirani zdravstvenik Boštjan Zavratnik.
»Pred petimi leti je osupnila in navdušila novica, da so španski in angleški zdravniki bolnici s tuberkulozo presadili sapnik, ki so ga tvorile njene lastne matične celice,« je v pogovoru izpostavil prof. dr. Vojko Flis iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Od takrat se je število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami zelo povečalo. Z njimi zdravniki že zdravijo nekatere oblike krvnega raka. Zdaj pa veliko obetajo raziskave, ki odpirajo nove možnosti uporabe matičnih celic za zdravljenje srčnega popuščanja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Napredek se kaže tudi pri zdravljenju multiple skleroze in mišične distrofije. Prav tako pa bi z matičnimi celicami v prihodnje lahko zdravili nekatera obolenja povezana z okvarami in poškodbami krvnih žil. Prof. dr. Vojko Flis bo nova spoznanja o zdravljenju z matičnimi celicami predstavil v oddaji Ultrazvok.
V oddaji Ultrazvok se lotevamo tem, ki se odpirajo ob proučevanju tako imenovanega "placebo učinka". Sogovornika sta vrhunska nevroznanstvenika - prof. dr. Mara Bresjanac iz Ljubljane in prof. dr. Fabrizio Benedetti iz Torina. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok konc.
Oddaja o varni in učinkoviti rabi zdravil v starosti. Znan je podatek, da v Sloveniji 10 ali več različnih predpisanih zdravil jemlje kar okoli 24.000 prebivalcev starejših od 65 let. Problematiko bosta osvetlili prof. dr. Mojca Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravstvena tehnica Zdenka Derčaj iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Neveljaven email naslov