Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z antihistaminiki nad znake in simptome senenega nahoda.
Vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Že njihovo ime pove, pojasnjuje asist. mag. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik, da antihistaminiki zavirajo in preprečujejo delovanje histamina. Le ta povzroča glavnino težav ob alergiji na cvetni prah. Antihistaminiki delujejo tako, da se vežejo na iste receptorje v celicah kot histamin in ustavijo njegovo delovanje.
Antihistaminiki so učinkoviti ob senenem nahodu oziroma alergijskem rinitisu, pomagajo ob alergiji, ki jo povzročajo hišni ljubljenčki, plesni in pršice pa tudi ob kronični spontani koprivnici.
Po besedah alergologinje Mihaele Zidarn je dež v teh dneh spral ozračje in po tednih suhega vremena vsaj za nekaj dni olajšal življenje ljudem, ki so alergični na pelod breze in tudi na cvetni prah drugih dreves ter trav. Cvetijo že tudi gaber, hrast, mali jesen, divji kostanj in platane. V zraku je cvetni prah trpotca, kislice in nekaterih trav, vrbe, oreha ter bora.
Nekateri antihistaminiki so v lekarnah na voljo brez recepta, druge nam mora predpisati zdravnik. Doktorica Zidarn izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Vendar pa se sloves, da povzročajo zaspanost, antihistaminikov drži še danes. Nosečnicam in doječim materam se svetuje, naj se pred uporabo pogovorijo z zdravnikom ali s farmacevtom. Znake in simptome alergije pa blažijo še druge učinkovine in zdravila.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Z antihistaminiki nad znake in simptome senenega nahoda.
Vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Že njihovo ime pove, pojasnjuje asist. mag. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik, da antihistaminiki zavirajo in preprečujejo delovanje histamina. Le ta povzroča glavnino težav ob alergiji na cvetni prah. Antihistaminiki delujejo tako, da se vežejo na iste receptorje v celicah kot histamin in ustavijo njegovo delovanje.
Antihistaminiki so učinkoviti ob senenem nahodu oziroma alergijskem rinitisu, pomagajo ob alergiji, ki jo povzročajo hišni ljubljenčki, plesni in pršice pa tudi ob kronični spontani koprivnici.
Po besedah alergologinje Mihaele Zidarn je dež v teh dneh spral ozračje in po tednih suhega vremena vsaj za nekaj dni olajšal življenje ljudem, ki so alergični na pelod breze in tudi na cvetni prah drugih dreves ter trav. Cvetijo že tudi gaber, hrast, mali jesen, divji kostanj in platane. V zraku je cvetni prah trpotca, kislice in nekaterih trav, vrbe, oreha ter bora.
Nekateri antihistaminiki so v lekarnah na voljo brez recepta, druge nam mora predpisati zdravnik. Doktorica Zidarn izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Vendar pa se sloves, da povzročajo zaspanost, antihistaminikov drži še danes. Nosečnicam in doječim materam se svetuje, naj se pred uporabo pogovorijo z zdravnikom ali s farmacevtom. Znake in simptome alergije pa blažijo še druge učinkovine in zdravila.
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Neveljaven email naslov