Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovarjali smo se z ginekologinjo Petro Bavčar iz Postojne in z očetom rojevanja v vodi francoskim porodničarjem Michelom Odentom.
Kako do lepe porodne izkušnje? Pa naj bo to porod brez strahu, z razumevajočo babico, s čim manj bolečinami, doma ali v porodnišnici. Morda pa si želite roditi v vodi? Porod v vodi naj bi bil ugoden tako za žensko kot otroka. Ginekologinja in porodničarka Petra Bavčar iz Porodnišnice v Postojni pravi, da topla voda v porodnem bazenu sprošča, blaži popadke, poveča prožnost tkiva porodne poti ter lajša bolečine v križu.
Predstavljajte si žensko, ki rojeva, in nima časa, da bi šla iz porodnega bazena ali pa sploh noče iz njega, ker ji je v njem tako zelo udobno. Takrat moramo biti pripravljeni na to, da se otrok lahko rodi tudi v vodi. Novorojenček je na to prilagojen. – dr. Michel Odent
Za utemeljitelja rojevanja v vodi velja svetovno znani francoski porodničar Michel Odent, ki že več kot petdeset let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je preučeval, kako bi lahko pomagal ženskam, ki imajo med porodom hude bolečine v križu. Ker se je želel izogniti farmakološkim pristopom, se je vprašal, ali je porodno bolečino mogoče omiliti tako, da del poroda poteka v vodi. Svoje ugotovitve je objavil v ugledni znanstveni reviji Lancet. »V članku sem opisal, kako se lahko v določenih primerih s pomočjo porodnega bazena izognemo uporabi zdravil med porodom. Na podlagi lastnih izkušenj pa sem tudi opozoril, da se v bolnišnicah, kjer imajo porodni bazen, občasno zgodi, da se otrok v vodi tudi dejansko rodi. Zdelo se mi je pomembno, da se to ve in da ni razloga za preplah. Zanimivo je, da so skupine, ki se zavzemajo za naravni porod, v mojem članku videle le to … kar so povezale s porodom v vodi.«
Dr. Odent pravi, da sam izraza »naravni porod« ni nikoli uporabljal: »Ljudje naravni porod velikokrat povezujejo s porodom v vodi. Sam tega izraza – naravni porod – nisem nikoli uporabil. Osebno tudi menim, da ljudje nismo ustvarjeni za rojevanje v vodi. Pomislite na morske sesalce – kot so na primer tjulnji. V primerjavi s človekom so veliko bolj vodna bitja, vendar svoje mladiče skotijo na kopnem.« Zdravnik opozarja, da se je bolj kot promociji naravnega poroda treba posvetiti procesom, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu, in porodnemu procesu samemu.
Topla voda v porodnem bazenu blaži popadke, lajša porodno bolečino in poveča prožnost tkiva. Ugodno pa vpliva tudi na novorojenčka. Zanj naj bi bil porod v vodi manj stresen od poroda na porodni mizi.
V postojnski porodnišnici babice poskrbijo za ustrezne pogoje za rojevanje v vodi. Voda v porodni kadi mora biti segreta na telesno temperaturo – torej na približno 37, 38 stopinj Celzija.
In kdaj lahko ženska rodi v vodi? Kateri pogoji naj bi bili izpolnjeni? Prvi je, da nosečnost poteka brez zapletov. Da se je porod začel spontano s popadki ali razpokom in da je plodovnica čista. Porod mora tudi pravilno napredovati. Otroku pa se mora med porodom v vodi dobro goditi, ne sme biti ogrožen. Zdravnica Petra Bavčar izpostavlja, da je postopek sprejema v bolnišnico porodnice, ki si želi roditi v vodi, enak kot za druge nosečnice. Svetuje pa, da bodoča starša pred porodom obiskujeta šolo za starše in se seznanita s potekom poroda v vodi.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pogovarjali smo se z ginekologinjo Petro Bavčar iz Postojne in z očetom rojevanja v vodi francoskim porodničarjem Michelom Odentom.
Kako do lepe porodne izkušnje? Pa naj bo to porod brez strahu, z razumevajočo babico, s čim manj bolečinami, doma ali v porodnišnici. Morda pa si želite roditi v vodi? Porod v vodi naj bi bil ugoden tako za žensko kot otroka. Ginekologinja in porodničarka Petra Bavčar iz Porodnišnice v Postojni pravi, da topla voda v porodnem bazenu sprošča, blaži popadke, poveča prožnost tkiva porodne poti ter lajša bolečine v križu.
Predstavljajte si žensko, ki rojeva, in nima časa, da bi šla iz porodnega bazena ali pa sploh noče iz njega, ker ji je v njem tako zelo udobno. Takrat moramo biti pripravljeni na to, da se otrok lahko rodi tudi v vodi. Novorojenček je na to prilagojen. – dr. Michel Odent
Za utemeljitelja rojevanja v vodi velja svetovno znani francoski porodničar Michel Odent, ki že več kot petdeset let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je preučeval, kako bi lahko pomagal ženskam, ki imajo med porodom hude bolečine v križu. Ker se je želel izogniti farmakološkim pristopom, se je vprašal, ali je porodno bolečino mogoče omiliti tako, da del poroda poteka v vodi. Svoje ugotovitve je objavil v ugledni znanstveni reviji Lancet. »V članku sem opisal, kako se lahko v določenih primerih s pomočjo porodnega bazena izognemo uporabi zdravil med porodom. Na podlagi lastnih izkušenj pa sem tudi opozoril, da se v bolnišnicah, kjer imajo porodni bazen, občasno zgodi, da se otrok v vodi tudi dejansko rodi. Zdelo se mi je pomembno, da se to ve in da ni razloga za preplah. Zanimivo je, da so skupine, ki se zavzemajo za naravni porod, v mojem članku videle le to … kar so povezale s porodom v vodi.«
Dr. Odent pravi, da sam izraza »naravni porod« ni nikoli uporabljal: »Ljudje naravni porod velikokrat povezujejo s porodom v vodi. Sam tega izraza – naravni porod – nisem nikoli uporabil. Osebno tudi menim, da ljudje nismo ustvarjeni za rojevanje v vodi. Pomislite na morske sesalce – kot so na primer tjulnji. V primerjavi s človekom so veliko bolj vodna bitja, vendar svoje mladiče skotijo na kopnem.« Zdravnik opozarja, da se je bolj kot promociji naravnega poroda treba posvetiti procesom, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu, in porodnemu procesu samemu.
Topla voda v porodnem bazenu blaži popadke, lajša porodno bolečino in poveča prožnost tkiva. Ugodno pa vpliva tudi na novorojenčka. Zanj naj bi bil porod v vodi manj stresen od poroda na porodni mizi.
V postojnski porodnišnici babice poskrbijo za ustrezne pogoje za rojevanje v vodi. Voda v porodni kadi mora biti segreta na telesno temperaturo – torej na približno 37, 38 stopinj Celzija.
In kdaj lahko ženska rodi v vodi? Kateri pogoji naj bi bili izpolnjeni? Prvi je, da nosečnost poteka brez zapletov. Da se je porod začel spontano s popadki ali razpokom in da je plodovnica čista. Porod mora tudi pravilno napredovati. Otroku pa se mora med porodom v vodi dobro goditi, ne sme biti ogrožen. Zdravnica Petra Bavčar izpostavlja, da je postopek sprejema v bolnišnico porodnice, ki si želi roditi v vodi, enak kot za druge nosečnice. Svetuje pa, da bodoča starša pred porodom obiskujeta šolo za starše in se seznanita s potekom poroda v vodi.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov