Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prihodnost zdravljenja rakavih, avtoimunih, vnetnih in nevrodegenerativnih obolenj
Ko so prišla na trg, so vlila upanje številnim bolnikom in njihovim bližnjim. Gre za biološka zdravila, ki izboljšajo zdravljenje težkih bolezni. Danes z njimi uspešno lajšamo in zdravimo nekatera rakava obolenja ter avtoimunske in vnetne bolezni. Zdaj pa je čas, da obrnemo nov list. Strokovnjaki pravijo, da je nastopilo obdobje tako imenovanih podobnih bioloških zdravil. Napovedujejo, da bo zdravljenje z njimi učinkovito in še bolj dostopno.
V Evropi so prvo podobno biološko zdravilo odobrili pred desetimi leti; danes jih je dovoljenih že približno dvajset. Za vsa je bilo treba predložiti dokazila o njihovi varnosti in učinkovitosti.
Ko je pred letom dni naše prvo podobno biološko zdravilo dobilo dovoljenje tudi v Združenih državah Amerike, izpostavlja mag. Ingrid Schwarzenberger iz Sandoza, smo zares osvojili ves svet. “Zdaj lahko rečemo, da smo vstopili v obdobje podobnih bioloških zdravil.”
Z biološkimi zdravili lajšamo in zdravimo revmatoidni artritis, luskavico, crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis. Ko izvirnemu, strokovnjaki rečejo tudi referenčnemu biološkemu zdravilu, poteče patentna zaščita, se odprejo vrata za razvoj podobnega biološkega zdravila. Biološka in podobna biološka zdravila pa so tudi področje, s katerim se na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ukvarja prof. dr. Janko Kos. Pravi, da so biološka zdravila kompleksne in občutljive molekule, največkrat beljakovine.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo do leta 2018 prodaja bioloških zdravil dosegla približno 190 milijard ameriških dolarjev na leto. Podobna biološka zdravila so enako kakovostna, varna in učinkovita. Več kot polovico svetovnega trga pa obvladuje farmacevtski velikan Novartis, v sklopu katerega delujeta tako Sandoz kot tudi Lek. Po besedah dr. Uroša Urleba iz Sandoza so v biofarmacevtskem centru v Mengšu zadolženi za zgodnje faze tehničnega razvoja podobnih bioloških zdravil.
Biološka zdravila sestavljajo snovi za strjevanje krvi, hormoni, encimi, vnetne celice, protitelesa. Danes z njimi uspešno lajšamo in zdravimo nekatera rakava obolenja ter avtoimunske in kronične vnetne bolezni, kot so revmatoidni artritis, luskavica, crohnova bolezen, ulcerozni kolitis.
Mag. Ingrid Schwarzenberger pravi, da biološka zdravila rešujejo življenja, a so tudi zelo, zelo draga. Zdravljenje z njimi si lahko privošči le manjši del bolnikov. “Gre torej tudi za vprašanje dostopnosti bioloških zdravil. Z razvojem različic želimo na trgu povečati njihovo dostopnost. Vemo, da so podobna biološka zdravila enake kakovosti, vendar si jih bolniki lažje privoščijo in so jim zato dostopnejša.”
Ingrid Schwarzenberger in Uroš Urleb sta sodelovala na letošnjem Lekovem študentskem Regijskem Biocampu.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prihodnost zdravljenja rakavih, avtoimunih, vnetnih in nevrodegenerativnih obolenj
Ko so prišla na trg, so vlila upanje številnim bolnikom in njihovim bližnjim. Gre za biološka zdravila, ki izboljšajo zdravljenje težkih bolezni. Danes z njimi uspešno lajšamo in zdravimo nekatera rakava obolenja ter avtoimunske in vnetne bolezni. Zdaj pa je čas, da obrnemo nov list. Strokovnjaki pravijo, da je nastopilo obdobje tako imenovanih podobnih bioloških zdravil. Napovedujejo, da bo zdravljenje z njimi učinkovito in še bolj dostopno.
V Evropi so prvo podobno biološko zdravilo odobrili pred desetimi leti; danes jih je dovoljenih že približno dvajset. Za vsa je bilo treba predložiti dokazila o njihovi varnosti in učinkovitosti.
Ko je pred letom dni naše prvo podobno biološko zdravilo dobilo dovoljenje tudi v Združenih državah Amerike, izpostavlja mag. Ingrid Schwarzenberger iz Sandoza, smo zares osvojili ves svet. “Zdaj lahko rečemo, da smo vstopili v obdobje podobnih bioloških zdravil.”
Z biološkimi zdravili lajšamo in zdravimo revmatoidni artritis, luskavico, crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis. Ko izvirnemu, strokovnjaki rečejo tudi referenčnemu biološkemu zdravilu, poteče patentna zaščita, se odprejo vrata za razvoj podobnega biološkega zdravila. Biološka in podobna biološka zdravila pa so tudi področje, s katerim se na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ukvarja prof. dr. Janko Kos. Pravi, da so biološka zdravila kompleksne in občutljive molekule, največkrat beljakovine.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo do leta 2018 prodaja bioloških zdravil dosegla približno 190 milijard ameriških dolarjev na leto. Podobna biološka zdravila so enako kakovostna, varna in učinkovita. Več kot polovico svetovnega trga pa obvladuje farmacevtski velikan Novartis, v sklopu katerega delujeta tako Sandoz kot tudi Lek. Po besedah dr. Uroša Urleba iz Sandoza so v biofarmacevtskem centru v Mengšu zadolženi za zgodnje faze tehničnega razvoja podobnih bioloških zdravil.
Biološka zdravila sestavljajo snovi za strjevanje krvi, hormoni, encimi, vnetne celice, protitelesa. Danes z njimi uspešno lajšamo in zdravimo nekatera rakava obolenja ter avtoimunske in kronične vnetne bolezni, kot so revmatoidni artritis, luskavica, crohnova bolezen, ulcerozni kolitis.
Mag. Ingrid Schwarzenberger pravi, da biološka zdravila rešujejo življenja, a so tudi zelo, zelo draga. Zdravljenje z njimi si lahko privošči le manjši del bolnikov. “Gre torej tudi za vprašanje dostopnosti bioloških zdravil. Z razvojem različic želimo na trgu povečati njihovo dostopnost. Vemo, da so podobna biološka zdravila enake kakovosti, vendar si jih bolniki lažje privoščijo in so jim zato dostopnejša.”
Ingrid Schwarzenberger in Uroš Urleb sta sodelovala na letošnjem Lekovem študentskem Regijskem Biocampu.
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov