Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V onkologiji, pediatriji, nevrologiji, psihiatriji ...
Minevata dve leti, od kar je tudi pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji.
Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini.
Prim. Josipina Ana Červek iz Onkološkega inštituta pojasnjuje, da z zdravili, ki vsebujejo kanabinoide, v onkologiji zdravijo predvsem bolnike z razširjeno maligno boleznijo.
Glede na izvor ločimo tri vrste kanabinoidov: endokanabinoidi se tvorijo v našem telesu, fitokanabinoidi – ti so prisotni v konoplji. Sintetske kanabinoide pa pridobimo s sintezo. Med fitokanabinoidi iz konoplje sta najbolj znana delta devet tetrahidrokanabinol oziroma THC in CBD – to je kratica za kanabidiol. Vendar pa THC spada med prepovedane substance, CBD pa ne.
Sodobni farmakološki pristop h kanabinoidom se je začel sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta Raphael Mechoulam in Yechiel Gaoni prva na svetu izolirala in opisala delta devet tetrahidrokanabinol oziroma THC.
Izraelski znanstvenik in kemik Raphael Mechoulam je sredi devetdesetih let prispeval odločilna spoznanja k odkritju in razumevanju endokanabinoidnega sistema. Človeško telo namreč izloča snovi, ki so po svoji strukturi in delovanju zelo podobne kanabinoidom iz konoplje. Ti endokanabinoidni prenašalci so poleg specialnih receptorjev osrednji del endokanabinoidnega sistema organizma.
Prof. dr. Mojca Kržan iz Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so pri nas že registrirana zdravila, ki vsebujejo sintetične kanabinoide.
Ne le bolniki in njihovi bližnji ter rekreativni uporabniki, več informacij in podatkov o učinkih kanabinoidov in njihovi uporabi v medicini si želijo tudi zdravstveni delavci. Na to kažejo rezultati ankete, ki jo je s sodelavci izvedla prim. Červek. Skoraj 94 odstotkov v anketi sodelujočih zdravstvenih delavcev si želi več informacij in znanja o medicinski uporabi kanabinoidov.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V onkologiji, pediatriji, nevrologiji, psihiatriji ...
Minevata dve leti, od kar je tudi pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji.
Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini.
Prim. Josipina Ana Červek iz Onkološkega inštituta pojasnjuje, da z zdravili, ki vsebujejo kanabinoide, v onkologiji zdravijo predvsem bolnike z razširjeno maligno boleznijo.
Glede na izvor ločimo tri vrste kanabinoidov: endokanabinoidi se tvorijo v našem telesu, fitokanabinoidi – ti so prisotni v konoplji. Sintetske kanabinoide pa pridobimo s sintezo. Med fitokanabinoidi iz konoplje sta najbolj znana delta devet tetrahidrokanabinol oziroma THC in CBD – to je kratica za kanabidiol. Vendar pa THC spada med prepovedane substance, CBD pa ne.
Sodobni farmakološki pristop h kanabinoidom se je začel sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta Raphael Mechoulam in Yechiel Gaoni prva na svetu izolirala in opisala delta devet tetrahidrokanabinol oziroma THC.
Izraelski znanstvenik in kemik Raphael Mechoulam je sredi devetdesetih let prispeval odločilna spoznanja k odkritju in razumevanju endokanabinoidnega sistema. Človeško telo namreč izloča snovi, ki so po svoji strukturi in delovanju zelo podobne kanabinoidom iz konoplje. Ti endokanabinoidni prenašalci so poleg specialnih receptorjev osrednji del endokanabinoidnega sistema organizma.
Prof. dr. Mojca Kržan iz Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so pri nas že registrirana zdravila, ki vsebujejo sintetične kanabinoide.
Ne le bolniki in njihovi bližnji ter rekreativni uporabniki, več informacij in podatkov o učinkih kanabinoidov in njihovi uporabi v medicini si želijo tudi zdravstveni delavci. Na to kažejo rezultati ankete, ki jo je s sodelavci izvedla prim. Červek. Skoraj 94 odstotkov v anketi sodelujočih zdravstvenih delavcev si želi več informacij in znanja o medicinski uporabi kanabinoidov.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov