Krvni strdki lahko povzročijo ledvični ali srčni infarkt, pljučno embolijo in možgansko kap. Zato zdravniki številne bolnike napotijo v tako imenovane antikoagulacijske ambulante. Vanje je, po besedah prim. Vojka Kaniča iz UKC Maribor, vpisanih že več kot 35.000 pacientov. Nova zdravila proti strjevanju krvi so v zadnjih letih pomembno izboljšala učinkovitost zdravljenja in bolnikom olajšala življenje.

Krvni strdki lahko nevarno ogrozijo življenje. Podatki namreč kažejo, da so v razvitem svetu in tudi pri nas eden najpogostejših vzrokov za smrt. Antikoagulacijsko zdravljenje zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje nevarnih strdkov. Terapija pride v poštev pri obolenjih, pri katerih sta motena pretok in strjevanje krvi. To je značilno za najpogostejšo motnjo srčnega ritma – atrijsko fibrilacijo. Takrat nam srce bije zelo hitro – utripne več kot 150-krat na minuto. To pospeši nastajanje nevarnih strdkov, ki največkrat odletijo v žile v možganih, kar pripelje do možganske kapi. Specialist srčno-žilne medicine Vojko Kanič pojasnjuje, da zdravila proti strjevanju krvi prejemajo tudi bolniki z umetnimi zaklopkami in tisti, pri katerih je strdek zaradi globoke venske tromboze povzročil pljučno embolijo.

Za antikoagulacijsko terapijo je značilno, da je individualna – kar pomeni, da je prilagojena vsakemu pacientu posebej. Ob tem so zdravniki pozorni, v kakšni formi so ledvice in jetra. Na začetku zdravljenja so lahko zelo pogoste kontrole; enkrat tedensko ali celo pogosteje. Če primerjamo nova zdravila s starimi, so ta bolj predvidljiva, zato je potrebno manj pregledov.

Nova zdravila proti strjevanju krvi so učinkovita, hkrati pa povzročajo manj zapletov. Manj je krvavitev, ki bi lahko ogrozile bolnikovo življenje. Vendar pa niso primerna za vse bolnike, ki potrebujejo antikoagulacijsko terapijo. Starejša zdravila predpišejo bolnikom, ki se zdravijo s citostatiki, tistim, ki imajo oslabljena jetra ali ledvice in bolnikom na dializi.