Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krvni strdki lahko povzročijo ledvični ali srčni infarkt, pljučno embolijo in možgansko kap. Zato zdravniki številne bolnike napotijo v tako imenovane antikoagulacijske ambulante. Vanje je, po besedah prim. Vojka Kaniča iz UKC Maribor, vpisanih že več kot 35.000 pacientov. Nova zdravila proti strjevanju krvi so v zadnjih letih pomembno izboljšala učinkovitost zdravljenja in bolnikom olajšala življenje.
Krvni strdki lahko nevarno ogrozijo življenje. Podatki namreč kažejo, da so v razvitem svetu in tudi pri nas eden najpogostejših vzrokov za smrt. Antikoagulacijsko zdravljenje zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje nevarnih strdkov. Terapija pride v poštev pri obolenjih, pri katerih sta motena pretok in strjevanje krvi. To je značilno za najpogostejšo motnjo srčnega ritma – atrijsko fibrilacijo. Takrat nam srce bije zelo hitro – utripne več kot 150-krat na minuto. To pospeši nastajanje nevarnih strdkov, ki največkrat odletijo v žile v možganih, kar pripelje do možganske kapi. Specialist srčno-žilne medicine Vojko Kanič pojasnjuje, da zdravila proti strjevanju krvi prejemajo tudi bolniki z umetnimi zaklopkami in tisti, pri katerih je strdek zaradi globoke venske tromboze povzročil pljučno embolijo.
Za antikoagulacijsko terapijo je značilno, da je individualna – kar pomeni, da je prilagojena vsakemu pacientu posebej. Ob tem so zdravniki pozorni, v kakšni formi so ledvice in jetra. Na začetku zdravljenja so lahko zelo pogoste kontrole; enkrat tedensko ali celo pogosteje. Če primerjamo nova zdravila s starimi, so ta bolj predvidljiva, zato je potrebno manj pregledov.
Nova zdravila proti strjevanju krvi so učinkovita, hkrati pa povzročajo manj zapletov. Manj je krvavitev, ki bi lahko ogrozile bolnikovo življenje. Vendar pa niso primerna za vse bolnike, ki potrebujejo antikoagulacijsko terapijo. Starejša zdravila predpišejo bolnikom, ki se zdravijo s citostatiki, tistim, ki imajo oslabljena jetra ali ledvice in bolnikom na dializi.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Krvni strdki lahko povzročijo ledvični ali srčni infarkt, pljučno embolijo in možgansko kap. Zato zdravniki številne bolnike napotijo v tako imenovane antikoagulacijske ambulante. Vanje je, po besedah prim. Vojka Kaniča iz UKC Maribor, vpisanih že več kot 35.000 pacientov. Nova zdravila proti strjevanju krvi so v zadnjih letih pomembno izboljšala učinkovitost zdravljenja in bolnikom olajšala življenje.
Krvni strdki lahko nevarno ogrozijo življenje. Podatki namreč kažejo, da so v razvitem svetu in tudi pri nas eden najpogostejših vzrokov za smrt. Antikoagulacijsko zdravljenje zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje nevarnih strdkov. Terapija pride v poštev pri obolenjih, pri katerih sta motena pretok in strjevanje krvi. To je značilno za najpogostejšo motnjo srčnega ritma – atrijsko fibrilacijo. Takrat nam srce bije zelo hitro – utripne več kot 150-krat na minuto. To pospeši nastajanje nevarnih strdkov, ki največkrat odletijo v žile v možganih, kar pripelje do možganske kapi. Specialist srčno-žilne medicine Vojko Kanič pojasnjuje, da zdravila proti strjevanju krvi prejemajo tudi bolniki z umetnimi zaklopkami in tisti, pri katerih je strdek zaradi globoke venske tromboze povzročil pljučno embolijo.
Za antikoagulacijsko terapijo je značilno, da je individualna – kar pomeni, da je prilagojena vsakemu pacientu posebej. Ob tem so zdravniki pozorni, v kakšni formi so ledvice in jetra. Na začetku zdravljenja so lahko zelo pogoste kontrole; enkrat tedensko ali celo pogosteje. Če primerjamo nova zdravila s starimi, so ta bolj predvidljiva, zato je potrebno manj pregledov.
Nova zdravila proti strjevanju krvi so učinkovita, hkrati pa povzročajo manj zapletov. Manj je krvavitev, ki bi lahko ogrozile bolnikovo življenje. Vendar pa niso primerna za vse bolnike, ki potrebujejo antikoagulacijsko terapijo. Starejša zdravila predpišejo bolnikom, ki se zdravijo s citostatiki, tistim, ki imajo oslabljena jetra ali ledvice in bolnikom na dializi.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov