Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krive so lahko plesni iz bivalnega okolja.
Sarkoidoza je bolezen, ki lahko prizadene več organov. Najpogosteje napade oči, kožo, pljučne bezgavke in pljuča, redkeje pa jetra, vranico, srce in mišice. V prizadetih organih nastajajo granulomi – to so skupki vnetnih celic. Čeprav o sarkoidozi že veliko vemo, pa natančnega vzroka za njen izbruh in zdravila, ki bi jo pozdravilo, še vedno ne poznamo.
Za učinkovit spopad s sarkoidozo je ključen odgovor na vprašanje: “Kaj pri sarkoidozi povzroči nastanek vnetnih granulomov?” Študija pod vodstvom prof. dr. Marjete Terčelj je prst usmerila v plesni, v glive.
Sarkoidoza je bolezen za katero v Sloveniji zboli približno 100 ljudi na leto. Starost obolelih je običajno pod 40 let. Ker sarkoidoza pogosto prizadene pljuča, se veliko bolnikov zdravi na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije v Ljubljani, ki ga vodi pulmologinja Marjeta Terčelj. Ob delu s pacienti se ji je utrnila zamisel, da so prav plesni vpletene v vnetno reakcijo, ki pri sarkoidozi izzove odziv imunskega sistema in nastanek granulomov. S kolegi raziskovalci so prišli do zaključka, da je z izbruhom obolenja povezan polisaharid beta-glukan, ki je prisoten v celični steni nekaterih bakterij, gliv kvasovk in pa plesni. Izsledke raziskave so najprej predstavili v strokovnih krogih.
Na spletni strani ameriške Klinike Mayo je zapisano, da je sarkoidoza posledica reakcije imunskega sistema na še nepoznano snov. Raziskave skupine, ki jo vodi dr. Marjeta Terčelj iz UKC Ljubljana kažejo, da vzrok za izbruh bolezni v nekaterih primerih tiči tudi v plesnih, ki so del našega bivalnega okolja.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Krive so lahko plesni iz bivalnega okolja.
Sarkoidoza je bolezen, ki lahko prizadene več organov. Najpogosteje napade oči, kožo, pljučne bezgavke in pljuča, redkeje pa jetra, vranico, srce in mišice. V prizadetih organih nastajajo granulomi – to so skupki vnetnih celic. Čeprav o sarkoidozi že veliko vemo, pa natančnega vzroka za njen izbruh in zdravila, ki bi jo pozdravilo, še vedno ne poznamo.
Za učinkovit spopad s sarkoidozo je ključen odgovor na vprašanje: “Kaj pri sarkoidozi povzroči nastanek vnetnih granulomov?” Študija pod vodstvom prof. dr. Marjete Terčelj je prst usmerila v plesni, v glive.
Sarkoidoza je bolezen za katero v Sloveniji zboli približno 100 ljudi na leto. Starost obolelih je običajno pod 40 let. Ker sarkoidoza pogosto prizadene pljuča, se veliko bolnikov zdravi na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije v Ljubljani, ki ga vodi pulmologinja Marjeta Terčelj. Ob delu s pacienti se ji je utrnila zamisel, da so prav plesni vpletene v vnetno reakcijo, ki pri sarkoidozi izzove odziv imunskega sistema in nastanek granulomov. S kolegi raziskovalci so prišli do zaključka, da je z izbruhom obolenja povezan polisaharid beta-glukan, ki je prisoten v celični steni nekaterih bakterij, gliv kvasovk in pa plesni. Izsledke raziskave so najprej predstavili v strokovnih krogih.
Na spletni strani ameriške Klinike Mayo je zapisano, da je sarkoidoza posledica reakcije imunskega sistema na še nepoznano snov. Raziskave skupine, ki jo vodi dr. Marjeta Terčelj iz UKC Ljubljana kažejo, da vzrok za izbruh bolezni v nekaterih primerih tiči tudi v plesnih, ki so del našega bivalnega okolja.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov