Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jodiranje soli je zmanjšalo golšavost in druge bolezni ščitnice.
Nekatera kamena sol iz Himalaje in Tibeta, solni cvet iz Sečovelj pa še druga nerafinirana morska ter kamena sol. Vse najdemo na policah naših trgovin, kjer je vedno več soli, ki ni jodirana, opozarja doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Jod je mikroelement, ki je nujno potreben za zdravje žleze ščitnice. V telo ga vnesemo s hrano. Največ ga je v morski hrani in mleku ter mlečnih izdelkih, vendar za normalno delovanje ščitnice je to premalo. Zdravniki so že zaznali zdravstvene težave zaradi pomanjkanja joda pri tistih posameznikih, ki se načrtno izogibajo uporabi jodirane soli. Dovolj joda je namreč le v soli, pod pogojem, da je ta jodirana. Zgodba pa ni črno-bela.
Sodelavci Inštituta za nutricionistiko, so analizirali 71 različnih vzorcev jedilne soli, ki jo lahko kupimo v naših trgovinah. Med njimi je bilo 42 vzorcev z jodirano soljo in kar 29 – preko 40 odstotkov torej – takšnih, ki so vsebovali nejodirano sol. Med vzorci nejodirane soli so prevladovale predvsem različne kamene soli (16). Podatki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kažejo, da nejodirana sol v povprečju vsebuje približno sedemkrat manj joda od jodirane.
Po besedah doc. dr. Katje Zaletel s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, mora biti joda v našem organizmu ravno prav. Ne premalo, vendar tudi, kar se sicer le redko zgodi, ne preveč. Jod je sestavni del obeh glavnih ščitničnih hormonov: hormona T4 oziroma tiroksina in hormona T3, ki ga poimenujemo trijodtironin. Vprašanje prave mere uživanja soli in s tem povezane ustrezne količine joda je še posebej pomembno za nosečnice, doječe matere in majhne otroke. V prvih šestih mesecih je namreč razvoj ploda odvisen od materinih ščitničnih hormonov, za njihovo sintezo pa je nujno potrebna zadostna količina joda.
Po podatkih NIJZ zaužijemo Slovenci približno 13 g soli na dan. Za zdravo delovanje ščitnice bi zadostovalo že 5, 6 g ustrezno jodirane kuhinjske soli na dan.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Jodiranje soli je zmanjšalo golšavost in druge bolezni ščitnice.
Nekatera kamena sol iz Himalaje in Tibeta, solni cvet iz Sečovelj pa še druga nerafinirana morska ter kamena sol. Vse najdemo na policah naših trgovin, kjer je vedno več soli, ki ni jodirana, opozarja doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Jod je mikroelement, ki je nujno potreben za zdravje žleze ščitnice. V telo ga vnesemo s hrano. Največ ga je v morski hrani in mleku ter mlečnih izdelkih, vendar za normalno delovanje ščitnice je to premalo. Zdravniki so že zaznali zdravstvene težave zaradi pomanjkanja joda pri tistih posameznikih, ki se načrtno izogibajo uporabi jodirane soli. Dovolj joda je namreč le v soli, pod pogojem, da je ta jodirana. Zgodba pa ni črno-bela.
Sodelavci Inštituta za nutricionistiko, so analizirali 71 različnih vzorcev jedilne soli, ki jo lahko kupimo v naših trgovinah. Med njimi je bilo 42 vzorcev z jodirano soljo in kar 29 – preko 40 odstotkov torej – takšnih, ki so vsebovali nejodirano sol. Med vzorci nejodirane soli so prevladovale predvsem različne kamene soli (16). Podatki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kažejo, da nejodirana sol v povprečju vsebuje približno sedemkrat manj joda od jodirane.
Po besedah doc. dr. Katje Zaletel s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, mora biti joda v našem organizmu ravno prav. Ne premalo, vendar tudi, kar se sicer le redko zgodi, ne preveč. Jod je sestavni del obeh glavnih ščitničnih hormonov: hormona T4 oziroma tiroksina in hormona T3, ki ga poimenujemo trijodtironin. Vprašanje prave mere uživanja soli in s tem povezane ustrezne količine joda je še posebej pomembno za nosečnice, doječe matere in majhne otroke. V prvih šestih mesecih je namreč razvoj ploda odvisen od materinih ščitničnih hormonov, za njihovo sintezo pa je nujno potrebna zadostna količina joda.
Po podatkih NIJZ zaužijemo Slovenci približno 13 g soli na dan. Za zdravo delovanje ščitnice bi zadostovalo že 5, 6 g ustrezno jodirane kuhinjske soli na dan.
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov