Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj so ribe zdrave? Zato, ker so pomemben vir beljakovin in omega-3 maščobnih kislin, odgovarjajo strokovnjaki za prehrano. Vsebujejo pa tudi vitamine in minerale. Vitamin A je potreben za dober vid in zdravo rast; vitamin D krepi imunski sistem in daje moč zobem ter kostem. Opozorimo pa še na vitamine iz skupine B in na minerale kot so kalcij, fosfor, magnezij, selen in baker. Po besedah živilske tehnologinje dr. Stanislave Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so omenjene dobre maščobe tudi pomembna sestavina ribjega olja. Njegove zaščitne učinke pa so poznale že naše babice in celo prababice.
Ribe so vir zdravja, vendar vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kateri onesnaževalci ali morda natančneje katere strupene snovi pa so najpogosteje prisotne v rekah, jezerih in v morju ter tako posledično v ribah? Dr. Kirinčič:
Različne vrste rib, ki živijo v različnih okoljih, so različno obremenjene z živim srebrom in drugimi toksičnimi snovmi:
V Sloveniji še nimamo izdelanih podrobnih nacionalnih smernic, ki bi opredelile pogostost uživanja rib. Zadnji podatki pa kažejo, da so pri nas ribje jedi vedno manjkrat na jedilniku. V zadnjem obdobju le še enkrat do trikrat mesečno. Evropska agencija za varno hrano v študiji iz leta 2014 priporoča pogostejše uživanje rib in morske hrane – do 4 krat na teden. Večjo previdnost svetujejo pri prehrani nosečnic in majhnih otrok:
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zakaj so ribe zdrave? Zato, ker so pomemben vir beljakovin in omega-3 maščobnih kislin, odgovarjajo strokovnjaki za prehrano. Vsebujejo pa tudi vitamine in minerale. Vitamin A je potreben za dober vid in zdravo rast; vitamin D krepi imunski sistem in daje moč zobem ter kostem. Opozorimo pa še na vitamine iz skupine B in na minerale kot so kalcij, fosfor, magnezij, selen in baker. Po besedah živilske tehnologinje dr. Stanislave Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so omenjene dobre maščobe tudi pomembna sestavina ribjega olja. Njegove zaščitne učinke pa so poznale že naše babice in celo prababice.
Ribe so vir zdravja, vendar vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kateri onesnaževalci ali morda natančneje katere strupene snovi pa so najpogosteje prisotne v rekah, jezerih in v morju ter tako posledično v ribah? Dr. Kirinčič:
Različne vrste rib, ki živijo v različnih okoljih, so različno obremenjene z živim srebrom in drugimi toksičnimi snovmi:
V Sloveniji še nimamo izdelanih podrobnih nacionalnih smernic, ki bi opredelile pogostost uživanja rib. Zadnji podatki pa kažejo, da so pri nas ribje jedi vedno manjkrat na jedilniku. V zadnjem obdobju le še enkrat do trikrat mesečno. Evropska agencija za varno hrano v študiji iz leta 2014 priporoča pogostejše uživanje rib in morske hrane – do 4 krat na teden. Večjo previdnost svetujejo pri prehrani nosečnic in majhnih otrok:
Ko iščemo čim bolj naravno sredstvo za nego kože, se premalokrat odločimo za oljčno olje. Cenili so ga že v antiki, danes pa ga dermatologi priporočajo, ker pospešuje obnavljanje celic, zavira staranje kože, ne povzroča alergij, kožo pa ohranja zdravo in lepo. O blagodejnih in zdravilnih učinkih oljčnega olja na kožo se je Iztok Konc za oddajo Ultrazvok pogovarjal z dermatologinjo Mirjam Rogl Butina. Vabljeni k poslušanju. Foto: Elle_Ann/ Flickr, cc
Ob povabilu k poslušanju oddaje Ultrazvok ponovimo že velikokrat slišano: zaradi vročine se poleti v mesu in živilih živalskega izvora, na primer v jajcih in mlečnih izdelkih, hitro namnožijo bakterije, ki povzročajo različna črevesna obolenja. Na njih nas opozorijo krči v trebuhu, povišana telesna temperatura, mrzlica, bruhanje in driska. »Poletne črevesne okužbe še posebej ogrožajo otroke, bolnike in starejše ljudi,« opozarja mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V oddaji Ultrazvok podrobneje o nevarni driski in ukrepih, ki najpogostejše poletne bakterijske črevesne okužbe učinkovito preprečujejo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: John Liu/ Flickr, cc
Ob povabilu k poslušanju oddaje Ultrazvok ponovimo že velikokrat slišano: zaradi vročine se poleti v mesu in živilih živalskega izvora, na primer v jajcih in mlečnih izdelkih, hitro namnožijo bakterije, ki povzročajo različna črevesna obolenja. Na njih nas opozorijo krči v trebuhu, povišana telesna temperatura, mrzlica, bruhanje in driska. »Poletne črevesne okužbe še posebej ogrožajo otroke, bolnike in starejše ljudi,« opozarja mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V oddaji Ultrazvok podrobneje o nevarni driski in ukrepih, ki najpogostejše poletne bakterijske črevesne okužbe učinkovito preprečujejo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: John Liu/ Flickr, cc
Rolerji in trampolin so športni pripomočki, ki otrokom in mladostnikom med počitnicami krajšajo čas in jih spodbujajo h gibanju. Včasih pa prevelika razigranost in kanček neprevidnosti igro prekineta z nezgodo. V Splošni bolnišnici Celje je na Otroškem oddelku kirurških strok zaposlen specialist kirurg Jože Robida, ki bo gost oddaje Ultrazvok. Govoril bo o najpogostejših poškodbah, ki se lahko zgodijo med rolanjem in skakanjem na trampolinu, izostala pa ne bodo niti priporočila glede primerne opreme in varnosti. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Scott Ableman/Flickr,cc
Zdravnica Katarina Šmuc Berger iz izolske bolnišnice malo za šalo pa veliko zares pravi, da bi bilo najbolje, če besede »sončenje« ne bi bilo niti v slovarju. Specialistka dermatologinja se namreč vsakodnevno srečuje s poškodbami in tudi najhujšimi posledicami prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Med njimi omenja neprijetne opekline in črni kožni rak oziroma maligni melanom. O tem, kaj glede zaščite in nege kože pred in po sončenju svetuje svojim pacientom in tudi dopustnikom, ki poiščejo pomoč v njeni ambulanti, v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Clemens Koppensteiner/ Flickr, cc
Med terapevtskimi metodami, ki so se najprej uveljavile v vrhunskem športu, zdaj pa razširile med rekreativce in nešportnike, je tudi tako imenovani »kineziološki taping«. Gre za nameščanje raznobarvnih elastičnih trakov na mišice in sklepe, kar zmanjša bolečine in hkrati skrajša čas rehabilitacije poškodb. Način delovanja in vsestransko uporabnost kineziološkega tapinga bo v oddaji Ultrazvok pojasnila diplomirana fizioterapevtka Metka Zalar. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DenisDeMesmaeker/ Flickr, cc
Med terapevtskimi metodami, ki so se najprej uveljavile v vrhunskem športu, zdaj pa razširile med rekreativce in nešportnike, je tudi tako imenovani »kineziološki taping«. Gre za nameščanje raznobarvnih elastičnih trakov na mišice in sklepe, kar zmanjša bolečine in hkrati skrajša čas rehabilitacije poškodb. Način delovanja in vsestransko uporabnost kineziološkega tapinga bo v oddaji Ultrazvok pojasnila diplomirana fizioterapevtka Metka Zalar. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DenisDeMesmaeker/ Flickr, cc
Podatka, da je daleč najpogostejši rak pri moških do 34 leta starosti rak na modih, ne smemo spregledati. Čeprav gre za enega izmed najbolj ozdravljivih rakov, ga tudi ne smemo podcenjevati. Pomembno je, da se ga odkrije in začne zdraviti zgodaj. Zato bo dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani v oddaji Ultrazvok opisala prve spremembe na modih, pojasnila samopregledovanje mod in ovrgla nekaj strahov, ki so ob obolenju pogosti. Ob tem pa dodajmo, da za rakom na modih pogosto zbolijo tudi starejši moški. Kar polovica vseh bolnikov v Sloveniji je namreč starejših od 34 let. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Flavio Silva/ Flickr, cc
Ko odpovedo ledvice, sta na voljo dve možnosti: presaditev organa in zdravljenje z dializo. O slednji se je Iztok Konc pogovarjal z doc. dr. Robertom Ekartom iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Dr. Ekart je s sodelavci spremljal tako fizično kot tudi psihično stanje pacientov na dializi. Znano je namreč, da dolgotrajno zdravljenje z dializo, ki je ob kronični ledvični odpovedi nujno, bolnike bremeni in tudi izčrpa. Kako zdravljenje z dializo poseže v vsakdan bolnikov, boste slišali v oddaji Ultrazvok. Foto: Jim Forest/ Flickr, cc
Ob heteroseksualnosti, homoseksualnosti in biseksualnosti kot spolna usmeritev obstaja tudi aseksualnost. » Spominjam se, da mi je beseda aseksualnost takoj zbudila zanimanje, ki pa me je hitro minilo, ko sem prebrala, da so aseksualci najnesrečnejši in najbolj osamljeni ljudje od vseh navedenih usmerjenosti,« se spominja 56 letna ženska trenutka, ko je prvič slišala za aseksualnost. Danes je najbolj razširjena razlaga, da je aseksualna oseba, ki ne čuti spolne privlačnosti. Najpreprostejša razlaga pa pravi, da je to nekdo, ki ga seks ne zanima. Izkušnje aseksualnih oseb je za svoje diplomsko delo zbrala diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Tanja Kovačič, ki bo gostja oddaje Ultrazvok. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Herz Ass/ Dennis Skley/ Flickr, cc. Aseksualci so si izbrali nekaj simbolov, med njimi sta najbolj prepoznavna srčev in pikov as.
Legenda o opatijskem wellnessu se je začela z odkritjem zdravilnega delovanja vetrov, zaradi katerih je zrak deviško čist in izdatno obogaten z morskim aerosolom. V začetku svojega turističnega razvoja je Opatija slovela predvsem kot zimsko zdravilišče za elitne obiskovalce, danes to tradicijo nadaljuje z bogato ponudbo zdravstvenega in wellness turizma ter v talasoterapiji. Grška beseda thalassoterapia se nanaša na uporaba morske vode, blata, peska in trav ter alg v zdravstvene in lepotilne namene. Thalassotherapia Opatija pa je specializirana klinika za zdravljenje, rehabilitacijo in preventivo bolezni srca in ožilja, v sklopu katere je sodobni Thallasso Wellness Center. Več o kliniki in njenem delovanju boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravila Nadia Petauer.
Kirurg Miran Rems iz Splošne bolnišnice Jesenice je skupaj s kolegi preveril postopke, ki po operativnem posegu zmanjšajo možnost zapletov in skrajšajo čas, ki ga mora bolnik preživeti v bolnišnici. Prišli so do ugotovitev, kako med drugim na hitrejše okrevanje vpliva ustrezna prehrana, učinkovito lajšanje bolečine in tudi to, koliko časa po kirurškem posegu je bolnik na intenzivnem oddelku. Prim. mag. Miran Rems operira bolnike z rakom na debelem črevesu in danki. Postopki, ki jih bo predstavil v oddaji Ultrazvok, pa omogočajo hitrejše okrevanje tudi po ortopedskih, srčnih in drugih težjih operacijah. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: U:S: Navy, Photographer's Mate Airman Chris thamann/ Wikimedia Commons
Kadar nas piči čebela, osa ali sršen, nas peče, srbi in boli, a se ponavadi ne odpravimo k zdravniku. Za ljudi, ki so na pik alergični, pa je hitra zdravniška pomoč nujna. Zaradi burne reakcije telesa na čebelji ali osji strup je namreč lahko ogroženo njihovo življenje. O alergiji na strup žuželk v oddaji Ultrazvok z asist. mag. Mihaelo Zidarn s Klinike Golnik. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Sršen (Vespa Crabro)/ H. Zell/ WikimediaCommons, cc
Pekoč občutek med uriniranjem, rahlo povečana telesna temperatura in prozoren ali belkast izcedek iz sečnice, zadnjika ali nožnice lahko kažejo na okužbo s klamidijo. To je najpogostejša bakterijska spolno prenosljiva bolezen, ki še posebej ogroža mlade moške in ženske. Ker je klamidija v zadnjih letih v senci ostalih spolno prenosljivih okužb, bo nanjo v oddaji Ultrazvok opozorila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V njeni ambulanti se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Basil Gloo/ Flickr/ cc
Čeprav so posteljne dogodivščine vznemirljiva tema zasebnih pogovorov in prispevkov v medijih, pa bomo v tokratni oddaji Ultrazvok večino časa namenili manj hvaležni temi – spolno prenosljivim okužbam. Svetovna zdravstvena organizacija namreč opozarja, da se z eno od njih vsak dan okuži kar milijon ljudi. Klamidija, gonoreja, sifilis, okužba s humanimi papiloma virusi in virusom HIV so le nekatere najbolj razširjene in poznane. Stanje v Sloveniji spremlja prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Sarah Scicluna/ Flickr, cc
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V oddaji Ultrazvok bomo predstavili novo metodo, s katero lahko zdravniki pred ali po rojstvu otroka pregledajo dedni oziroma genetski material in odkrijejo morebitne nepravilnosti ter poškodbe. »Čeprav trenutno ne vemo, kako se zdravijo genetski sindromi, je postavitev diagnoze ključnega pomena za posameznika in njegovo družino,« pravi doc. dr. Luca Lôvrečić, s katero se je na Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko v Ljubljani pogovarjal Iztok Konc. Foto: 18 od 23 parov kromosomov/ NationalHumanGenomeResearchInstitute/ WikimediaCommons
Po možganski kapi se v možganih že prvi dan sprožijo procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodbe in okrevanju. Nevroni oziroma živčne celice začnejo tvoriti nove povezave, naloge poškodovanih območij pa prevzemajo sosednji nepoškodovani predeli. Presenetljivo je, da ti mehanizmi reorganizacije – strokovnjaki govorijo o nevroplastičnosti – lahko potekajo še več mesecev po možganski kapi. Dogajanje v možganih po kapi razkriva slikanje s funkcijsko magnetno resonanco. V oddaji Ultrazvok ga bo podrobneje opisal prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nevronska mreža/ BirthIntoBeing/ Flickr
Po možganski kapi se v možganih že prvi dan sprožijo procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodbe in okrevanju. Nevroni oziroma živčne celice začnejo tvoriti nove povezave, naloge poškodovanih območij pa prevzemajo sosednji nepoškodovani predeli. Presenetljivo je, da ti mehanizmi reorganizacije – strokovnjaki govorijo o nevroplastičnosti – lahko potekajo še več mesecev po možganski kapi. Dogajanje v možganih po kapi razkriva slikanje s funkcijsko magnetno resonanco. V oddaji Ultrazvok ga bo podrobneje opisal prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nevronska mreža/ BirthIntoBeing/ Flickr
Po podatkih ameriškega Centra za nadzor bolezni so lani v Združenih državah zabeležili 17 vrst bakterij, ki so bile odporne na vse antibiotike. Zaradi njih je umrlo skoraj 23.000 ljudi. Omenjene so bakterije, ki povzročajo pljučnico, vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo, tuberkulozo. Tako imenovane superbakterije so prisotne tudi pri nas, vendar pa so zdravniki za zdaj zabeležili le posamezne primere okužb z njimi. O odpornosti bakterij na antibiotike smo se za oddajo Ultrazvok pogovarjali z dr. Viktorijo Tomič s Klinike Golnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Preverjanje odpornosti in senzitivnosti antibiotikov/ dr. Graham Beards/ WikimediaCommons
Neveljaven email naslov