Zdravljenje astme, KOPB in nekaterih drugih pogostih pljučnih obolenj.

Kadar zdravniki želijo, da bi zdravilo delovalo globoko v pljučih, predpišejo eno od učinkovin, ki so na voljo v pumpicah – v inhalatorjih. Klinična farmacevtka Tina Morgan s Klinike Golnik pojasnjuje, da lahko z njimi učinkovito lajšamo napade težkega dihanja ali preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja pri astmi, KOPB in drugih pogostih pljučnih obolenjih.

Inhalacijska terapija ima številne prednosti: deluje lokalno, hitro. Čeprav je odmerek zdravila manjši, pa je njegova učinkovitost večja. Manj je tudi stranskih učinkov.

Pomemben tehnološki napredek

Po nekaterih podatkih doseže pljuča le ena četrtina – le 25 odstotkov zdravila, ki ga bolnik inhalira. Farmacevtska industrija zato razvija delce, s katerimi bodo, če poenostavimo, lahko zdravilne učinkovine z manj izgubami – torej v večji dozi dosegle svoj cilj – male dihalne poti in pljučne mešičke. Dr. Dan Miller iz družbe Novartis, del katere je tudi Lek, s svojo raziskovalno ekipo razvija takšne delce, ki jih do cilja globoko v pljučih prispe kar 60 odstotkov. ” Ljudem, ki ne poznajo tehnologije, se 60 odstotkov lahko še vedno zdi malo,” pravi Miller. “Po mojem mnenju pa gre za občudovanja vredno številko. Učinkovitost dostave zdravila v pljuča smo podvojili, v nekaterih primerih celo potrojili. To pomeni, da lahko natančneje nadziramo pot zdravila. V ustih in žrelu se izgubi manj zdravilne učinkovine, bolnik je tudi manj pogoltne. Doza zdravila, ki ga uporabimo, je zato lahko manjša, s tem pa zmanjšamo tudi njegove stranske učinke. Delci, ki smo jih razvili, imajo številne prednosti. Bolniki vseh niti ne opazijo, vendar je zaradi njih zdravilo varnejše.”

Pacientom ni toliko mar za delce, bolj vidijo samo inhalator. Vendar, čarovnija tiči prav v njem! Pacientom ni toliko mar za tehnologijo, zavedajo pa se, da se po zdravilih v inhalatorjih bolje počutijo in lažje nadzirajo svojo bolezen. In to se mi zdi najpomembnejše. – Dan Miller

Delci, ki jih razvija skupina dr. Millerja, omogočajo, da je učinkovitost zdravila v inhalatorju pri vseh pacientih čim bolj enaka. “Pacienti se razlikujejo v dveh ključnih lastnostih. Ena je različnost anatomije ust in žrela. Če dobro pomislite, so usta in žrelo ovira, ki delcem preprečuje vstop v pljuča. Z razvojem zdravil poskušamo to oviro zaobiti. Razlikujemo se tudi v načinu dihanja, saj vsak diha nekoliko drugače,” pojasnjuje direktor farmacevtskega razvoja pri Novartisu. “Kot razvijalci novih produktov razmišljamo o tem, kako bi zaobšli biologijo. Zdi se neverjetno, vendar nam to uspeva. Izdelamo lahko delce, ki zaobidejo prepreke v ustih in žrelu. To so majhni aerodinamični delci, ki v ustih in žrelu zavijejo proti sapniku. Zanimiva se mi zdi naslednja primerjava: stojiš na mostu in imaš v eni roki pesek, v drugi pa večje kamne. Če v vodo vržeš velike kamne, bodo ti takoj potonili, zelo fin pesek pa bo sledil vodnemu toku. Podobna je zamisel z inženirsko oblikovanimi delci. Primerni bodo za vdihavanje, saj prehajajo skozi usta in žrelo, zaobidejo prepreke in biološke razlike med ljudmi.”

Inhalacijska terapija

Tina Morgan pojasnjuje, da je pomembno, da bolniki poznajo pravilno tehniko vdihavanja zdravil.

Naj spomnimo: Pumpico pretresemo in jo ponesemo k ustom. Začnemo z izdihom, ki mu sledi počasen in globok vdih. Nekaj trenutkov po začetku vdiha pritisnemo na inhalator. Dih nekaj sekund zadržimo, nato izdihnemo. Kadar imamo predpisanih več vpihov zdravila, moramo med posameznimi vdihi počakati vsaj pol minute. Le pravilna uporaba zdravil v inhalatorjih umiri težko dihanje in druge znake nekaterih pogostih pljučnih obolenj.