Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z matičnimi celicami danes zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in artrozo.
Največja moč matičnih celic je v njihovi sposobnosti, da se lahko razvijejo v katerokoli celico, pravi dr. Miomir Knežević iz biotehnološkega podjetja Educell. Dr. Knežević je velik poznavalec zdravljenja z matičnimi celicami. Prav zato je na nedavni predstavitvi v nabito polni predavalnici Ortopedske klinike v Ljubljani presenetila njegova iskrena izjava, da čudežev ni; da jih sicer lahko pričakujemo, vendar zaman. Upi in obeti za dober izid pa obstajajo, saj se število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami povečuje.
Kot zelo učinkovit se je že izkazal nov način zdravljenja srčnega popuščanja z matičnimi celicami. Metoda, ki so jo razvili slovenski strokovnjaki, je deležna velike pozornosti tako doma kot v tujini. Kardiologi matične celice presadijo – vbrizgajo v poškodovan ali odmrl del srca. Tam se razvijejo v nove srčne in žilne celice. Učinkovitost terapije so potrdili z odmevno študijo. Prof. dr. Bojan Vrtovec s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana pravi, da zdravljenje srčnega popuščanja z matičnimi celicami izboljša delovanje bolnikovega srca, poveča njegovo telesno zmogljivost in podaljša življenje. Podrobneje: http://4d.rtvslo.si/arhiv/ultrazvok/132133733
Z matičnimi celicami danes zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in artrozo. O njihovi uporabi v ortopediji je na posvetu govoril dr. Klemen Stražar z Ortopedske klinike v Ljubljani. Povedal je, da se na njegovem področju matične celice vedno bolj uveljavljajo v regenerativni in športni medicini, z njimi pomagajo tako starejšim kot tudi mlajšim pacientom. Lastnosti in sposobnosti mezenhimskih matičnih celic preučujejo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Po besedah prof. dr. Matjaža Jerasa raziskujejo njihov vpliv na delovanje imunskega sistema. Dokazali so, da mezenhimske matične celice utišajo in s tem blažijo imunski odziv ob vnetnem procesu.
Zdravljenje z matičnimi celicami je živahno področje, ki odpira številne možnosti in tako raziskovalce postavlja pred nova vprašanja ter izzive. Dr. Knežević ob tem še izpostavlja, da bo novim odkritjem v prihodnje morala slediti tudi zakonodaja.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini je na Ortopedski kliniki pripravilo biotehnološko podjetje Educell. S predavanji so obeležili 20 obletnico prvega posega na področju regenerativne medicine pri nas; leta 1996 sta na tem področju orali ledino prav ljubljanska ortopedija in Zavod za transfuzijsko medicino.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Z matičnimi celicami danes zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in artrozo.
Največja moč matičnih celic je v njihovi sposobnosti, da se lahko razvijejo v katerokoli celico, pravi dr. Miomir Knežević iz biotehnološkega podjetja Educell. Dr. Knežević je velik poznavalec zdravljenja z matičnimi celicami. Prav zato je na nedavni predstavitvi v nabito polni predavalnici Ortopedske klinike v Ljubljani presenetila njegova iskrena izjava, da čudežev ni; da jih sicer lahko pričakujemo, vendar zaman. Upi in obeti za dober izid pa obstajajo, saj se število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami povečuje.
Kot zelo učinkovit se je že izkazal nov način zdravljenja srčnega popuščanja z matičnimi celicami. Metoda, ki so jo razvili slovenski strokovnjaki, je deležna velike pozornosti tako doma kot v tujini. Kardiologi matične celice presadijo – vbrizgajo v poškodovan ali odmrl del srca. Tam se razvijejo v nove srčne in žilne celice. Učinkovitost terapije so potrdili z odmevno študijo. Prof. dr. Bojan Vrtovec s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana pravi, da zdravljenje srčnega popuščanja z matičnimi celicami izboljša delovanje bolnikovega srca, poveča njegovo telesno zmogljivost in podaljša življenje. Podrobneje: http://4d.rtvslo.si/arhiv/ultrazvok/132133733
Z matičnimi celicami danes zdravniki že zdravijo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in artrozo. O njihovi uporabi v ortopediji je na posvetu govoril dr. Klemen Stražar z Ortopedske klinike v Ljubljani. Povedal je, da se na njegovem področju matične celice vedno bolj uveljavljajo v regenerativni in športni medicini, z njimi pomagajo tako starejšim kot tudi mlajšim pacientom. Lastnosti in sposobnosti mezenhimskih matičnih celic preučujejo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Po besedah prof. dr. Matjaža Jerasa raziskujejo njihov vpliv na delovanje imunskega sistema. Dokazali so, da mezenhimske matične celice utišajo in s tem blažijo imunski odziv ob vnetnem procesu.
Zdravljenje z matičnimi celicami je živahno področje, ki odpira številne možnosti in tako raziskovalce postavlja pred nova vprašanja ter izzive. Dr. Knežević ob tem še izpostavlja, da bo novim odkritjem v prihodnje morala slediti tudi zakonodaja.
Predstavitev uporabe matičnih celic v medicini je na Ortopedski kliniki pripravilo biotehnološko podjetje Educell. S predavanji so obeležili 20 obletnico prvega posega na področju regenerativne medicine pri nas; leta 1996 sta na tem področju orali ledino prav ljubljanska ortopedija in Zavod za transfuzijsko medicino.
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Neveljaven email naslov