Nove ugotovitve o tej pogosti pljučni bolezni.

O astmi že veliko vemo. So pa vprašanja, ki še vedno ostajajo odprta. Kaj vpliva na razvoj astme? Kakšna je vloga genov? Zakaj pride do poslabšanja bolezni? Ali bo morda astma v prihodnje ozdravljiva bolezen? Vedno več raziskav namreč razkriva do zdaj še nepoznane obraze tega kroničnega obolenja, za katerim po vsem svetu oboleva več kot 300 milijonov ljudi. Nova spoznanja o astmi v tokratni oddaji Ultrazvok pojasnjujeta asist. mag. Marina Praprotnik, Pediatrična klinika Ljubljana, in prof. dr. Adnan Čustović, Imperial College London.

Po besedah pediatrinje Marine Praprotnik je za astmo značilno vnetje dihalnih poti. Piskajoče in težko dihanje, tiščanje v prsih ter kašelj so najbolj značilni znaki, ki kažejo na težave v pljučih. Kdaj lahko zdravniki postavijo diagnozo: astma?

Kaj se skriva pod dežnikom diagnoze astma?

“Leta 2006 je bil v reviji Lancet objavljen članek, v katerem je urednik pozval k opustitvi têrmina astma,” pripoveduje prof. dr. Adnan Čustović, ki je sodeloval na nedavnem simpoziju Klinike Golnik. “To je bilo pred desetimi leti! Stavim, da bomo še pred koncem letošnjega leta znova priča podobnim pozivom. Opustitev poimenovanja je seveda zelo enostavna. Preden pa odpravimo izraz astma, ki ga ljudje poznajo in dobro razumejo, moramo najprej ugotoviti, katere bolezni se skrivajo za njim.” Profesor opozarja, da astma najverjetneje ni ena sama bolezen. Pravi, da se pod dežnikom diagnoze astma v resnici skriva več obolenj, ki se lahko med seboj zelo razlikujejo. “Zelo verjetno je, da imajo vse te bolezni povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme. Če dobro razmislimo; zamisel, da bi imeli terapijo za astmo, ki bi ustrezala prav vsem pacientom, je že v svojem temelju pomanjkljiva. Zato tudi ne preseneča, da se velik delež pacientov z astmo slabo odziva na zdravljenje s trenutno dostopnimi zdravili.”

Vendar za astmo ne bo enega samega zdravila, ampak jih bo obstajalo več za vse njene različne oblike. In tudi ne bo ene same poti, s katero bi preprečili izbruh bolezni. Na voljo bo več različnih možnosti, s katerimi bomo preprečili razvoj astme v različnih skupinah bolnikov. Nekatere metode, ki bodo pomagale enim, bodo namreč škodile drugim. Tega se zavedamo že stoletja, vendar se pretvarjamo, da ne vidimo problema. Gre za kompleksno vprašanje, ki se ga moramo lotiti v vsej njegovi zapletenosti, da bi lahko spremenili pogled medicine na astmo. – Adnan Čustović

Kaj pa tvoja babica?

V sodelovanju z znanstveniki iz Danske in nekaterih drugih evropskih držav ter s kolegi iz Združenih držav Amerike je raziskovalna skupina dr. Čustovića, ki deluje na Imperial Colleg-u v Londonu, že na sledi genu, ki je povezan z eno od oblik astme. “Uporabljamo zelo podobno metodologijo kot pri sledenju po spletu, oglaševanju in ekonomiji, s katero urejamo velike količine podatkov. Mi jo uporabljamo za razumevanje zdravljenja in upamo, da bomo našli vzorce, s katerimi bi odkrili pomembne razlike med posameznimi tipi astme. Šele ko jih bomo razvozlali, se bomo lahko lotili zahtevnejših genetskih študij.” Cilj raziskav je odkriti zdravilo, ki bi astmo pozdravilo ali preprečilo. Trenutno dostopna terapija je namreč v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov astme.

Asist. mag. Marina Praprotnik opozarja na izsledke novejših raziskav, ki kažejo prav na velik vpliv kajenja na razvoj astme. Študije na živalih so že pokazale, da izpostavljenost podganjih samic nikotinu, usodno vpliva na razvoj pljuč in astme pri mladičih. Še bolj pa so raziskovalce presenetili podatki, ki so razkrili, da astma ni bila pogostejša le v prvi, pač pa tudi v drugi generaciji podganjih potomcev.

Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Strokovnjaki preučujejo genetske in okoljske dejavnike, ki povzročijo njen izbruh, hkrati pa tudi razvijajo zdravila, ki bodo v prihodnje omogočila tako imenovano personalizirano oziroma individualno terapijo, ki bo prilagojena vsakemu posameznemu pacientu posebej.