Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pigmentna retinopatija počasi pokaže svoj pravi obraz.
Dr. Eva Lenassi zasleduje na videz nedolžen gen, za katerega so odkrili, da lahko vodi do slepote. Povzroča namreč dedno bolezen očesne mrežnice, ki lahko vzame vid ljudem v njihovem najbolj aktivnem obdobju. Specialistka za očesne bolezni je v Veliki Britaniji sodelovala pri študiji, ki bo utrla pot do boljše diagnostike in uspešnejše terapije podedovanih očesnih obolenj.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je po vsem svetu prizadetih kar okoli milijon in pol ljudi; podatki pa kažejo, da je prav pigmentna retinopatija v razvitih deželah vodilni vzrok za slepoto med delovno aktivno populacijo.
Mrežnica ali retina je živčno tkivo, ki pokriva očesno ozadje. V njej se nahajajo fotoreceptorji – paličnice in čepnice. Ti svetlobne dražljaje spremenijo v električne impulze, ki se po vidnem živcu prenašajo v možgane. Pigmentna retinopatija je dedna bolezen očesne mrežnice. V razvoj obolenja je vpletenih več genov – slovenska specialistka za očesne bolezni je preučevala vlogo mutiranega gena ASH 2A.
Razvoj tehnologije je vzpodbuden; za zdaj pa v roki še nimamo zdravila, ki bi pozdravilo pigmentno retinopatijo. Bazične raziskave odpirajo pot genskemu zdravljenju, terapiji z matičnimi celicami in spodbujajo razvoj bioničnega očesa. Obetajo, da se bomo v prihodnje znali spopasti tudi z dednimi očesnimi obolenji.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pigmentna retinopatija počasi pokaže svoj pravi obraz.
Dr. Eva Lenassi zasleduje na videz nedolžen gen, za katerega so odkrili, da lahko vodi do slepote. Povzroča namreč dedno bolezen očesne mrežnice, ki lahko vzame vid ljudem v njihovem najbolj aktivnem obdobju. Specialistka za očesne bolezni je v Veliki Britaniji sodelovala pri študiji, ki bo utrla pot do boljše diagnostike in uspešnejše terapije podedovanih očesnih obolenj.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je po vsem svetu prizadetih kar okoli milijon in pol ljudi; podatki pa kažejo, da je prav pigmentna retinopatija v razvitih deželah vodilni vzrok za slepoto med delovno aktivno populacijo.
Mrežnica ali retina je živčno tkivo, ki pokriva očesno ozadje. V njej se nahajajo fotoreceptorji – paličnice in čepnice. Ti svetlobne dražljaje spremenijo v električne impulze, ki se po vidnem živcu prenašajo v možgane. Pigmentna retinopatija je dedna bolezen očesne mrežnice. V razvoj obolenja je vpletenih več genov – slovenska specialistka za očesne bolezni je preučevala vlogo mutiranega gena ASH 2A.
Razvoj tehnologije je vzpodbuden; za zdaj pa v roki še nimamo zdravila, ki bi pozdravilo pigmentno retinopatijo. Bazične raziskave odpirajo pot genskemu zdravljenju, terapiji z matičnimi celicami in spodbujajo razvoj bioničnega očesa. Obetajo, da se bomo v prihodnje znali spopasti tudi z dednimi očesnimi obolenji.
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov