Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Visoka vročina, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj, utrujenost in oslabelost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe.
Drži, da je gripa huda nadloga, ki človeka za teden ali dva položi v posteljo; a vendar – zakaj o njej vsako leto znova govorimo? Zakaj opozorila o sezonski, prašičji in ptičji gripi, zakaj spet pozivi k cepljenju, zakaj nasveti, kako krepiti imunski sistem? Tokrat opozarjamo na več dejstev o gripi in izpostavljamo tehtne razloge za to, da informacij ni nikoli dovolj.
Virus ptičje oziroma aviarne influence H5N8, s katerim so bili okuženi poginuli labodi na Pragerskem, po zdaj znanih podatkih ne more okužiti ljudi. Podrobneje: http://radioprvi.rtvslo.si/2017/01/se-je-zacela-aviarna-influenca-siriti-tudi-v-sloevniji/
Sezonska gripa še posebej ogroža otroke mlajše od petih let, nosečnice, odrasle z oslabljenim imunskim sistemom in kroničnimi obolenji, tiste s preveliko telesno težo in starejše od 65 let. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba, ki se širi s kapljicami. Po besedah specialistke javnega zdravja prof. dr. Maje Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se sezonska gripa ali influenca hitro razširi v nos in žrelo, sapnik in obe sapnici. Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Že leta 412 pred našim štetjem je epidemijo gripe opisal Hipokrat. Pandemija španske gripe pa je v letih 1918, 1919 terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Povzročil jo je virus influence tipa A podtip H1N1.
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije spremljajo, kateri tip in podtip virusa se pojavlja na določenem območju, kar je pomembno za izdelavo ustreznega cepiva. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da je v Sloveniji precepljenost proti sezonski gripi, ki povzroča bolezen med ljudmi, zelo nizka – med najnižjimi v Evropski uniji. 100 odstotne zaščite proti gripi ni, pravi doktorica Sočan. Za preprečevanje okužbe pa so na voljo še drugi prijemi in ukrepi.
Pred desetletjem se je cepilo skoraj 200.000 prebivalcev, lani pa le še dobrih 68.000. Na obrambo pred virusi ugodno vplivajo ustrezna telesna aktivnost in gibanje v naravi, pa dovolj počitka in spanca.
Mnogi si zastavljajo vprašanje, kako bi v prihajajočih dneh in tednih okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče?
Sezonske gripe ne smemo podcenjevati, saj se pri ogroženih otrocih in odraslih lahko zaplete. Preide lahko v bronhitis, povzroči vnetje ušes, poslabšanje astme, težave s srcem in pljučnico. Lahko celo ogrozi človekovo življenje.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Visoka vročina, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, suh kašelj, utrujenost in oslabelost; to so najbolj značilni znaki in simptomi gripe.
Drži, da je gripa huda nadloga, ki človeka za teden ali dva položi v posteljo; a vendar – zakaj o njej vsako leto znova govorimo? Zakaj opozorila o sezonski, prašičji in ptičji gripi, zakaj spet pozivi k cepljenju, zakaj nasveti, kako krepiti imunski sistem? Tokrat opozarjamo na več dejstev o gripi in izpostavljamo tehtne razloge za to, da informacij ni nikoli dovolj.
Virus ptičje oziroma aviarne influence H5N8, s katerim so bili okuženi poginuli labodi na Pragerskem, po zdaj znanih podatkih ne more okužiti ljudi. Podrobneje: http://radioprvi.rtvslo.si/2017/01/se-je-zacela-aviarna-influenca-siriti-tudi-v-sloevniji/
Sezonska gripa še posebej ogroža otroke mlajše od petih let, nosečnice, odrasle z oslabljenim imunskim sistemom in kroničnimi obolenji, tiste s preveliko telesno težo in starejše od 65 let. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba, ki se širi s kapljicami. Po besedah specialistke javnega zdravja prof. dr. Maje Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se sezonska gripa ali influenca hitro razširi v nos in žrelo, sapnik in obe sapnici. Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Že leta 412 pred našim štetjem je epidemijo gripe opisal Hipokrat. Pandemija španske gripe pa je v letih 1918, 1919 terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Povzročil jo je virus influence tipa A podtip H1N1.
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije spremljajo, kateri tip in podtip virusa se pojavlja na določenem območju, kar je pomembno za izdelavo ustreznega cepiva. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da je v Sloveniji precepljenost proti sezonski gripi, ki povzroča bolezen med ljudmi, zelo nizka – med najnižjimi v Evropski uniji. 100 odstotne zaščite proti gripi ni, pravi doktorica Sočan. Za preprečevanje okužbe pa so na voljo še drugi prijemi in ukrepi.
Pred desetletjem se je cepilo skoraj 200.000 prebivalcev, lani pa le še dobrih 68.000. Na obrambo pred virusi ugodno vplivajo ustrezna telesna aktivnost in gibanje v naravi, pa dovolj počitka in spanca.
Mnogi si zastavljajo vprašanje, kako bi v prihajajočih dneh in tednih okrepili svoj imunski sistem in se gripi izognili. Ali je to sploh mogoče?
Sezonske gripe ne smemo podcenjevati, saj se pri ogroženih otrocih in odraslih lahko zaplete. Preide lahko v bronhitis, povzroči vnetje ušes, poslabšanje astme, težave s srcem in pljučnico. Lahko celo ogrozi človekovo življenje.
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.
Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.
Agencija Reuters je v soboto (30.4.22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med osebami, ki živijo v istem gospodinstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3.000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najbolj obetavnih zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90 odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Ali tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid dr. Matejo Logar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov – kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Foto: Prvi
V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?
Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar med deset in dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Gaja Udovič
Čeprav so mnogi zagotavljali, da čakajo na »klasično« cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala zadnja novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštitua. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Foto: BoBo
Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
V Sloveniji število novih okužb s koronavirusom ponovno narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih?
Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz Bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc zato doda še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.
Neveljaven email naslov