Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda »ajurveda« izhaja iz jezika sanskrt in v prevodu pomeni »znanje ali znanost o življenju«.
Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje, hkrati pa poraja dileme in tudi pomisleke. Vendar pa je to proces, ki se mu tudi v Sloveniji ne bomo mogli izogniti. Kako lahko ajurveda obogati razumevanje zdravja in bolezni znotraj sodobne medicine, so na nedavni okrogli mizi na Festivalu celostnega zdravja Dao Yah v Cankarjevem domu govorile zdravnice, ki poznajo ajurvedski medicinski sistem.
Ajurveda je tradicionalni indijski način zdravljenja. Človeka obravnava celostno. Uči ga, kako naj ohrani ravnovesje med umom in telesom in povezanost z naravo. Beseda »ajurveda« izhaja iz jezika sanskrt in v prevodu pomeni »znanje ali znanost o življenju«.
Trem osnovnim silam, fluidom, rečejo tudi doše. Predstavljajo pet osnovnih elementov našega vesolja: zemljo, vodo, ogenj, zrak in eter. Vata je energija gibanja, ki jo sestavljata zrak in eter; Pitta je princip preoblikovanja, spreminjanja, ki združuje vodo in ogenj; Kapha pa je princip rasti in razvoja, ki ga tvorita zemlja in voda. Neravnovesje med tremi osnovnimi silami – Vata, Pitta in Kapha – vodi v bolezen.
Ajurveda ima v Indiji že tisočletno tradicijo. V Evropi jo je v svoj zdravstveni sistem sprejela Švica. Zvezna vlada od leta 2015 omogoča in priznava izobraževanja za naziv komplementarnega terapevta in naravnega zdravilca za ajurvedsko medicino. Od devetdesetih let dalje je v Švici že potrjeno tudi eno ajurvedsko zdravilo. Kljub temu pa ni ena od metod, ki jo omogoča obvezno zdravstveno zavarovanje.
V zadnjem obdobju je ajurveda vse bolj prepoznana tudi pri nas; njene nauke odkriva splošna javnost, zanimanje zanjo pa kažejo tudi nekateri zdravniki. Na okrogli mizi so sodelovale zdravnice: Biljana Dušić, Saša Staparski Dobravec in Tjaša Šubic ter Helena Gantar Štular.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Beseda »ajurveda« izhaja iz jezika sanskrt in v prevodu pomeni »znanje ali znanost o življenju«.
Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje, hkrati pa poraja dileme in tudi pomisleke. Vendar pa je to proces, ki se mu tudi v Sloveniji ne bomo mogli izogniti. Kako lahko ajurveda obogati razumevanje zdravja in bolezni znotraj sodobne medicine, so na nedavni okrogli mizi na Festivalu celostnega zdravja Dao Yah v Cankarjevem domu govorile zdravnice, ki poznajo ajurvedski medicinski sistem.
Ajurveda je tradicionalni indijski način zdravljenja. Človeka obravnava celostno. Uči ga, kako naj ohrani ravnovesje med umom in telesom in povezanost z naravo. Beseda »ajurveda« izhaja iz jezika sanskrt in v prevodu pomeni »znanje ali znanost o življenju«.
Trem osnovnim silam, fluidom, rečejo tudi doše. Predstavljajo pet osnovnih elementov našega vesolja: zemljo, vodo, ogenj, zrak in eter. Vata je energija gibanja, ki jo sestavljata zrak in eter; Pitta je princip preoblikovanja, spreminjanja, ki združuje vodo in ogenj; Kapha pa je princip rasti in razvoja, ki ga tvorita zemlja in voda. Neravnovesje med tremi osnovnimi silami – Vata, Pitta in Kapha – vodi v bolezen.
Ajurveda ima v Indiji že tisočletno tradicijo. V Evropi jo je v svoj zdravstveni sistem sprejela Švica. Zvezna vlada od leta 2015 omogoča in priznava izobraževanja za naziv komplementarnega terapevta in naravnega zdravilca za ajurvedsko medicino. Od devetdesetih let dalje je v Švici že potrjeno tudi eno ajurvedsko zdravilo. Kljub temu pa ni ena od metod, ki jo omogoča obvezno zdravstveno zavarovanje.
V zadnjem obdobju je ajurveda vse bolj prepoznana tudi pri nas; njene nauke odkriva splošna javnost, zanimanje zanjo pa kažejo tudi nekateri zdravniki. Na okrogli mizi so sodelovale zdravnice: Biljana Dušić, Saša Staparski Dobravec in Tjaša Šubic ter Helena Gantar Štular.
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Gost medicinske oddaje Ultrazvok je dr. Duško Lainšček
Ali naj bom pred preiskavo krvi tešč ali ne? Kaj je hemogram? Zakaj mora vsak vzorec krvi pred analizo v centrifugo? Kaj lahko pokaže pregled urina in blata? To so vprašanja, ki smo jih za tedensko medicinsko oddajo Ultrazvok na Prvem zastavili inženirki laboratorijske biokemije Meliti Malus Patačić, ki vodi laboratorij v Zdravstvenem domu v Radečah. V svetlih novih prostorih, kjer ni mogoče, da bi bilo kogarkoli strah odvzema krvi, se je z Melito Malus Patačić pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov