Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča tveganje za želodčnega raka.
Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Preseneča pa še en podatek: da je namreč z njo okužena kar polovica svetovnega prebivalstva. V Sloveniji je stanje ugodnejše, vendar je tudi pri nas, po oceni strokovnjakov, s Helicobactrom Pylori okužen kar vsak četrti prebivalec.
Za Slovenijo velja, da se je v zadnjih petnajstih letih delež okuženih z bakterijo Helicobacter Pylori prepolovil – iz 50 na 25 odstotkov. Zaslugo lahko pripišemo učinkovitemu zdravljenju in ustrezni higieni.
Čeprav običajno okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Vedno pa ni tako. Po katerih znakih in simptomih lahko posumimo na okužbo? Specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje.
Po besedah doktorice Sodin se lahko okužba z bakterijo Helocobacter Pylori resno zaplete. Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča pa tudi tveganje za nastanek želodčnega raka. Akutne zaplete pa zdravniki običajno hitro prepoznajo in jih rešijo med gastroskopijo, ki spada med endoskopske posege.
Bakterija Helicobacter pylori spremlja človeštvo že več deset tisoč let. Odkrita pa je bila šele leta 1982. Pogost način okužbe je prenos z umazanimi rokami. Bakterija vstopi v telo skozi usta in potuje do želodca.
Barbara Sodin opaža, da se je uspešnost zdravljenja okužbe s Helicobactrom Pylori v zadnjih letih zmanjšala, saj je ta bakterija, kot že mnoge druge, vedno bolj odporna proti antibiotikom. Zdravljenje je zato treba skrbno načrtovati in spremljati. Zdravniki običajno predpišejo tri zdravila: dva antibiotika in zaviralec protonske črpalke, ki zavira izločanje želodčne kisline.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča tveganje za želodčnega raka.
Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Preseneča pa še en podatek: da je namreč z njo okužena kar polovica svetovnega prebivalstva. V Sloveniji je stanje ugodnejše, vendar je tudi pri nas, po oceni strokovnjakov, s Helicobactrom Pylori okužen kar vsak četrti prebivalec.
Za Slovenijo velja, da se je v zadnjih petnajstih letih delež okuženih z bakterijo Helicobacter Pylori prepolovil – iz 50 na 25 odstotkov. Zaslugo lahko pripišemo učinkovitemu zdravljenju in ustrezni higieni.
Čeprav običajno okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Vedno pa ni tako. Po katerih znakih in simptomih lahko posumimo na okužbo? Specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje.
Po besedah doktorice Sodin se lahko okužba z bakterijo Helocobacter Pylori resno zaplete. Povzroči lahko razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča pa tudi tveganje za nastanek želodčnega raka. Akutne zaplete pa zdravniki običajno hitro prepoznajo in jih rešijo med gastroskopijo, ki spada med endoskopske posege.
Bakterija Helicobacter pylori spremlja človeštvo že več deset tisoč let. Odkrita pa je bila šele leta 1982. Pogost način okužbe je prenos z umazanimi rokami. Bakterija vstopi v telo skozi usta in potuje do želodca.
Barbara Sodin opaža, da se je uspešnost zdravljenja okužbe s Helicobactrom Pylori v zadnjih letih zmanjšala, saj je ta bakterija, kot že mnoge druge, vedno bolj odporna proti antibiotikom. Zdravljenje je zato treba skrbno načrtovati in spremljati. Zdravniki običajno predpišejo tri zdravila: dva antibiotika in zaviralec protonske črpalke, ki zavira izločanje želodčne kisline.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Neveljaven email naslov