Rehabilitacija po možganski kapi je tek na dolge proge.

»Kap mi je vzela govor in desno stran; sam nisem mogel sedeti in se obračati,« pripoveduje 48-letni Primož Kreč. Pred šestimi leti ga je zadela možganska kap. Zdravljenju v Izoli je sledila zahtevna in dolgotrajna rehabilitacija na Soči v Ljubljani in na Stari Gori. Čeprav je nekaj posledic kapi še ostalo – desna roka ga še vedno ne uboga kot prej – pa ima Primoževa zgodba srečen konec. Primož Kreč namreč danes lahko sam skrbi zase in živi samostojno življenje.

Možganske celice so zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi mehanizmi, ki zmanjšujejo poškodbo. Slednje opisujemo kot nevroplastičnost možganov.

Strokovnjaki so si enotni, da bi pomoč, podporo in obravnavo rehabilitacijskega tima potrebovala velika večina ljudi, ki so doživeli možgansko kap. Specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Nika Goljár z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta – Soča opozarja, da v Sloveniji rehabilitacijskih mest ni dovolj:

Zdravljenje = rehabilitacija = okrevanje

Kap lahko pusti zelo različne posledice. Pogosto prizadene gibanje, povzroči delno ali popolno ohromelost ene strani telesa, motnje občutka, govora in razumevanja, oslabi še druge kognitivne sposobnosti kot so učenje, mišljenje, računanje in spomin. Napredek je najbolj opazen v prvih devetih tednih zdravljenja in rehabilitacije, zdravstveno stanje pa se pomembno izboljšuje še leto in več po preživeti kapi.

Fizioterapevt Marko Rudolf z URI Soča pravi, da terja fizioterapija od bolnika vztrajnost in doslednost.

Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo po možganski kapi je pomemben hiter odziv. Naj vas spomnimo na kratico GROM, s katero opišemo znake in simptome možganske kapi. Črka G predstavlja govor, ki je nerazumljiv. R opozarja na negibno roko. Črka O pomeni za možgansko kap značilen asimetričen obraz s spuščenim ustnim kotom. Zadnja črka v besedi GROM je M – kot minuta za čim hitrejše ukrepanje in prvo pomoč.