Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako lahko sodobna tehnologija olajša poti do boljšega zdravja.
Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev, bolnikov in njihovih bližnjih informacije o boleznih išče tudi na spletu. Brskajo po internetnih forumih, pregledujejo domače strani, obiščejo specializirane zdravstvene portale. Vendar pa vsi zapisi niso zanesljivi in verodostojni. »Iskanje zdravstvenih informacij na spletu je lahko tudi nočna mora,« je na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Internet spreminja vedênje in vloge v zdravstvu opozoril doc. dr. Andrej Starc z Zdravstvene fakultete v Ljubljani.
Strokovnjake zanima, kako lahko sodobna tehnologija olajša poti do boljšega zdravja. Preučujejo dejavnike, ki so pomembni za izboljšanje stikov med zdravstvenimi delavci in pacienti.
Ksenija Lekić je vodja preventivnega programa in spletne svetovalnice tosemjaz.net, ki deluje pod okriljem celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na mestu tosemjaz.net na vprašanja otrok in mladih odgovarjajo strokovnjaki z različnih področij. Splet zagotavlja anonimnost in zaupnost. Sodelavci portala odgovorijo tudi na najtežja vprašanja.
Slovenski zdravstveni portal Med.Over.Net deluje že 17 let. Obsega strokovne vsebine in moderirane forume, pri katerih sodeluje več kot 200 strokovnjakov. Soustanovitelj portala Primož Cimerman pravi, da jih mesečno obišče, ali če rečemo v računalniškem jeziku – klikne – skoraj pol milijona uporabnikov.
Ustvarjalci portala Med.Over.Net, strokovnjaki in uporabniki, so prepoznali tako slabosti kot prednosti široke dostopnosti informacij na spletu. To je potrdila raziskava, pri kateri je sodelovala asist. Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede. Opozarja, da je splet dopolnilo in ne nadomestilo!
Strokovnjaki si prizadevajo, da bi internet zdravstvene storitve in informacije približal tudi starejšim in ranljivim skupinam.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kako lahko sodobna tehnologija olajša poti do boljšega zdravja.
Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev, bolnikov in njihovih bližnjih informacije o boleznih išče tudi na spletu. Brskajo po internetnih forumih, pregledujejo domače strani, obiščejo specializirane zdravstvene portale. Vendar pa vsi zapisi niso zanesljivi in verodostojni. »Iskanje zdravstvenih informacij na spletu je lahko tudi nočna mora,« je na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Internet spreminja vedênje in vloge v zdravstvu opozoril doc. dr. Andrej Starc z Zdravstvene fakultete v Ljubljani.
Strokovnjake zanima, kako lahko sodobna tehnologija olajša poti do boljšega zdravja. Preučujejo dejavnike, ki so pomembni za izboljšanje stikov med zdravstvenimi delavci in pacienti.
Ksenija Lekić je vodja preventivnega programa in spletne svetovalnice tosemjaz.net, ki deluje pod okriljem celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na mestu tosemjaz.net na vprašanja otrok in mladih odgovarjajo strokovnjaki z različnih področij. Splet zagotavlja anonimnost in zaupnost. Sodelavci portala odgovorijo tudi na najtežja vprašanja.
Slovenski zdravstveni portal Med.Over.Net deluje že 17 let. Obsega strokovne vsebine in moderirane forume, pri katerih sodeluje več kot 200 strokovnjakov. Soustanovitelj portala Primož Cimerman pravi, da jih mesečno obišče, ali če rečemo v računalniškem jeziku – klikne – skoraj pol milijona uporabnikov.
Ustvarjalci portala Med.Over.Net, strokovnjaki in uporabniki, so prepoznali tako slabosti kot prednosti široke dostopnosti informacij na spletu. To je potrdila raziskava, pri kateri je sodelovala asist. Sara Atanasova s Fakultete za družbene vede. Opozarja, da je splet dopolnilo in ne nadomestilo!
Strokovnjaki si prizadevajo, da bi internet zdravstvene storitve in informacije približal tudi starejšim in ranljivim skupinam.
V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.
Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202
V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam še posebej letos o boleznih najprej spregovorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji pa bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu, član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali »da je čisto v redu, če ni povsem v redu,« kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile – prvič: da moramo ostati povezani in delati skupaj, in – drugič: da krize ali težke situacije ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Vesna Švab
Kadar oseba s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. Ana Króflič s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja, odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo bolj učinkovito od nošenja mask. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Ana Kroflič
Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha najpogostejši znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor. Vabljeni k poslušanju.
V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni opazno obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev. Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas prijemljejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa dr. Andreja Trampuža, ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji – cepivo.
Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju na blizu. Mnogi zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« izpostavlja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Zdravnik anesteziolog Bojan Kostić, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako se v novomeški bolnišnici spopadajo s trenutno epidemijo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Doktorja Bojana Kostića je v Novo mesto poklical Iztok Konc.
Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: 1643606/ Pixabay
Med spolnim odnosom se poveča dihalni volumen, zviša se krvni tlak, utrip srca naraste tudi do 180 udarcev na minuto. To so podatki, ki številnim bolnicam in bolnikom po prebolelem srčnem infarktu povzročajo tesnobo in strah. Bojijo se, da se bo srčni infarkt ponovil. Vendar pa študije kažejo, pomirja specialistka spolne medicine Frosina Krstanoska iz Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, da je prepričanje, da ponovna spolna aktivnost sproži srčni infarkt, napačno. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Frosina Krstanoska
Medicinska sestra Alenka Mulej je covid prebolela že v prvem valu. Njena okužba z novim koronavirusom je potekala v lažji obliki. Ko je izvedela, da je test na virus pozitiven, jo je najprej preplavil občutek velike tesnobe. Zavedala se je, kaj vse tak rezultat potegne za sabo. Po ozdravitvi se je vrnila nazaj na covid oddelek Klinike Golnik. Tam so med drugimi zdravili tudi pacientko, ki je delala v enem od italijanskih domov za starostnike. Ker je videla veliko smrti, se je bala, da bo zaradi covida umrla tudi sama. Gospa Mulej jo je hrabrila in ji vlivala upanje tudi s svojo izkušnjo o preboleli okužbi. Več pa v Ultrazvoku. Gospo Alenko Mulej, medicinsko sestro s covid oddelka na Kliniki Golnik, je poklical Iztok Konc. Foto: Alenka Mulej
Slovenija v zadnjih dneh negativno izstopa po hitrosti širjenja novega koronavirusa med prebivalci. Številni strokovnjaki so zaskrbljeni in napovedujejo, da je pred nami nekaj težkih tednov. Kako trenutno situacijo v Sloveniji vidi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Andrej Trampuž
Hrana je energija. Za marsikoga pa tudi tolažba, nagrada ali izhod iz stiske. Igralec Jurij Zrnec je v pogovoru z Zvezdano rekel takole: »Dejstvo je, da jemo čustva. Pri meni to velja za obe skrajnosti. Če sem vesel, jem; če sem žalosten, tudi jem.« Ali je s tem opisal tako imenovano čustveno lakoto, na katero opozarja vedno več psihologov, terapevtov in zdravnikov. Ti govorijo o volčji lakoti, ki nas napade, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki. Čustvena lakota je lahko tudi simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje pa s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič v oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Films42/ Pixabay
Tokrat bodo v Ultrazvoku govorile številke. Po sedmih mesecih se epidemija covida ne umirja, nasprotno – število okuženih v Sloveniji je preseglo mejo 100 okuženih na 100.000 prebivalcev. Koronavirus se širi med zdravstvenimi delavci, negovalnim osebjem, bolniki in oskrbovanci domov ter zavodov. Kako hitro narašča število novih primerov? Ali je v Sloveniji število okužb rekordno, ali so visoke številke le posledica večjega števila opravljenih testov na covid? Ali je zdaj delež hospitaliziranih in umrlih večji kot marca, aprila in maja? Kako kaže za naprej; kakšna jesen in zima se nam obetata? Na ta vprašanja bosta odgovorila fizik prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta »Jožef Stefan« in biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete v Ljubljani (Covid-19 sledilnik). Oba že od začetka spremlja podatke in modele o epidemiji novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: IJS
V torek je Svetovna zdravstvena organizacija objavila podatek, da je zaradi covida na svetu umrlo že več kot milijon bolnic in bolnikov. V Sloveniji smo do zdaj zabeležili 150 (sreda, 30.9.2020) smrti. V medijih, na spletu in družbenih omrežjih beremo takšne in drugačne številke ter informacije o covidu in o številu okužb z novim koronavirusom. Nekatere držijo, druge ne. Zato je potrebno, da dobimo informacije o covidu iz prve roke. Gost oddaje Ultrazvok bo Mitja Lenart, specializant infektologije, ki bolnike s covidom zdravi v Splošni bolnišnici v Celju. Kakšno je stanje v celjski bolnišnici? Katerih zapletov covida se zdravniki najbolj bojijo? Kakšni testi na okužbo s Sars-Cov 2 so na voljo v Celju? Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mitja Lenart
Vsak tretji človek starejši od šestdeset let ima manjše ali večje težave zaradi obrabe kolčnega sklepa. Sprva so okorni in boleči samo prvi jutranji koraki, kasneje pa bolečina ne mine niti ponoči. Prizadeti šepa in le težko hodi brez pomoči. Ortopedi obrabljen kolčni sklep nadomestijo z endoprotezo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka prof. dr. Drago Dolinar opogumlja in zagotavlja, da lahko s posegom bistveno izboljšajo pacientovo življenje. »Po rehabilitaciji pacient niti ne ve več, da ima umeten kolk.« Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikael Häggström, M.D./ WikimediaCommons/ Public Domain
Otečene bezgavke so lahko znak za alarm – ni pa nujno, saj bezgavke otečejo zaradi zelo različnih razlogov. Povečane in boleče bezgavke so pogosto posledica bakterijske ali virusne okužbe, lahko so simptom revmatičnega obolenja ali rakave bolezni. Spodbudna je obsežna nizozemska raziskava, ki je pokazala, da je maligno obolenje zelo redko vzrok za spremenjene bezgavke. Podrobneje pa v Ultrazvoku onkologinja prof. dr. Barbara Jezeršek Novaković z Onkološkega inštituta v Ljubljani. O bezgavkah se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onkološki inštitut Ljubljana/ ilustratorka Katja Mulej
Ko so se zdravniki sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z interventnim kardiologom prof. dr. Matjažem Buncem, ki je bil eden izmed članov zdravniške ekipe. Foto: UKC Ljubljana
Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom Tomažem Vovkom z Infekcijske klinike v Ljubljani in s fizičarko dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo
Neveljaven email naslov