Prizadetih je kar med 20 in 30 odstotkov ljudi.

Čeprav plohe in nevihte sem ter tja vsaj za nekaj časa osvežijo in očistijo ozračje, pa nas biovremenska napoved v pomladnih dneh opozarja na obremenitev zraka s cvetnim prahom. Cvetita breza in gaber, pa tudi jesen, topol, vrba, brest in cipresovke, pojavljajo se že posamezna zrna trav. Pelodi dreves, grmovnic in trav lahko sprožijo seneni nahod oziroma alergijski rinitis, za katerim po ocenah strokovnjakov trpi kar med 20 in 30 odstotkov ljudi. Alergolog doc. dr. Renato Eržen s Klinike Golnik pojasnjuje, da težave povzročijo le velike količine snovi, ki jih telo prepozna kot alergene.

Kihanje in smrkanje, izcedek iz nosu, zamašen nos, vnete in srbeče oči, utrujenost, glavobol. Težave senenega nahoda so podobne prehladu.

Na kaj morajo ljudje, ki so alergični na pelode dreves in trav še posebej paziti? Kaj svetuje dr. Eržen?

Alergen je snov, ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema – alergijo. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko  reakcijo. Prisotnost alergije lahko pokažejo vbodni kožni testi. Ti so hitri, enostavni in varni. Zdravnik ali medicinska sestra vnese s tanko iglico alergen v kožo na notranji strani podlakti. Vbod je plitek, zato testiranje običajno ni boleče in tudi ne povzroča krvavitev. S kožnimi vbodnimi testi preverimo preobčutljivost na vse tiste alergene, ki pri nas najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo.

Simptomi senenega nahoda nam grenijo življenje. Tako zamašen nos pogosto krajša spanec in hitro uporabimo pršilo. Vendar sogovornik svari pred pretirano uporabo pršil.

Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije preobčutljivostna reakcija, pri drugih pa ne, je vprašanje, ki še vedno ostaja predmet številnih raziskav.