Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z doc. dr. Sabino Škrgat Kristan je obetal dobro novico. In res! Na Kliniki Golnik, kjer težko astmo že več let uspešno obvladujejo z enim biološkim zdravilom, so namreč pred tedni v ta namen uvedli še drugo. Čeprav se zdravilo izkaže šele po daljšem obdobju, so besede specialistke pulmologinje v oddaji Ultrazvok zelo optimistične.
Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Na Kliniki Golnik pravijo, da je nepredvidljiva ter dinamična in da tudi pri dveh bolnikih ne poteka enako. Hudo astmo je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil. Internistka in pulmologinja doc. dr. Sabina Škrgat Kristan:
Trenutno dostopna terapija za astmo je v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov. Za zdravljenje težke astme sta zdaj tudi v Sloveniji na voljo dve biološki zdravili.
Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Po besedah doktorice Škrgat Kristan se obolenje kaže s številnimi simptomi; značilni so piskanje v pljučih, težko dihanje, občutek dušenja in tiščanja v prsih, kašelj. Za hudo obliko astme so značilna nepredvidljiva poslabšanja bolezni. Bolniki jih kljub zdravilom le težko obvladujejo. Sogovornica opozarja, da je za zdravljenje težke astme z biološkimi zdravili ključno tudi spoznanje, da – če poenostavimo – astma ni ena sama bolezen. Zelo verjetno je, da imajo vse te različice povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme.
Terapija zahteva vztrajnost – celo večletno vztrajnost:
Za astmo po vsem svetu oboleva kar okoli 300 milijonov ljudi. Zdravljenje obsega različne pristope – od izogibanja sprožilcev astme do terapije z zdravili. Med njimi so tudi biološka zdravila za najtežje oblike obolenja.
909 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pogovor z doc. dr. Sabino Škrgat Kristan je obetal dobro novico. In res! Na Kliniki Golnik, kjer težko astmo že več let uspešno obvladujejo z enim biološkim zdravilom, so namreč pred tedni v ta namen uvedli še drugo. Čeprav se zdravilo izkaže šele po daljšem obdobju, so besede specialistke pulmologinje v oddaji Ultrazvok zelo optimistične.
Astma je ena najpogostejših pljučnih bolezni. Na Kliniki Golnik pravijo, da je nepredvidljiva ter dinamična in da tudi pri dveh bolnikih ne poteka enako. Hudo astmo je bilo do pred nekaj leti težko nadzorovati – do spremembe in pomembnega napredka pa je prišlo z uvedbo sodobnih bioloških zdravil. Internistka in pulmologinja doc. dr. Sabina Škrgat Kristan:
Trenutno dostopna terapija za astmo je v največji meri usmerjena v preprečevanje poslabšanja bolezni in k blaženju znakov ter simptomov. Za zdravljenje težke astme sta zdaj tudi v Sloveniji na voljo dve biološki zdravili.
Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Po besedah doktorice Škrgat Kristan se obolenje kaže s številnimi simptomi; značilni so piskanje v pljučih, težko dihanje, občutek dušenja in tiščanja v prsih, kašelj. Za hudo obliko astme so značilna nepredvidljiva poslabšanja bolezni. Bolniki jih kljub zdravilom le težko obvladujejo. Sogovornica opozarja, da je za zdravljenje težke astme z biološkimi zdravili ključno tudi spoznanje, da – če poenostavimo – astma ni ena sama bolezen. Zelo verjetno je, da imajo vse te različice povsem različne vzroke in patofiziološke mehanizme.
Terapija zahteva vztrajnost – celo večletno vztrajnost:
Za astmo po vsem svetu oboleva kar okoli 300 milijonov ljudi. Zdravljenje obsega različne pristope – od izogibanja sprožilcev astme do terapije z zdravili. Med njimi so tudi biološka zdravila za najtežje oblike obolenja.
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Neveljaven email naslov