Ni naključje, da pohodnikom in hribolazcem tekne kruh z zaseko.

Kalcij in magnezij, železo, cink pa kalij in natrij. Biotehnologinja in triatlonka asist. dr. Urška Bukovnik potrjuje, da so ti minerali še posebej pomembni za telo vsakega profesionalnega športnika in rekreativca. In zakaj? Kadar se namreč več gibamo in če je zraven še enolična prehrana, hitro pride do pomanjkanja nekaterih ključnih hranilnih snovi.

Ogljikovi hidrati in maščobe so za telo gorivo; vir kalorij oziroma energije. Sladkor je v telesu shranjen v obliki glikogena. Za dolgotrajnejšo športno aktivnost pa so kot vir energije bolj priročne maščobe. Te namreč dajo več energije kot beljakovine in ogljikovi hidrati.

Povečanje mišične mase, učinkovita in hitra regeneracija, zadosten vnos energije; tudi okrog tega se vrtijo misli profesionalnih in rekreativnih športnikov. Oboji pričakujejo, da bodo svoje dosežke in telesne sposobnosti izboljšali z ustrezno prehrano. Raziskovalka in predavateljica dr. Urška Bukovnik pa ob tem opozarja, da mora biti vnos hranil prilagojen potrebam vsakega posameznika.

Pri Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja so predstavili naslednje zanimive podatke: Kadar pretežno sedimo, potrebujemo od 1800 do 2500 kcal na dan. Preračunano v džule je to od skoraj 9 do 12 MJ. Redna telesna aktivnost pa poveča energijske potrebe našega organizma za 400 do 850 kcal na uro – za 2 do 4 MJ. Še veliko več energije v kratkem času pa zahtevajo nekatere visoko intenzivne vrste športov. Maratonci tako lahko porabijo kar do 2500 kcal – 12 MJ – na eno samo uro teka.