Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luskavica ni nalezljiva.
»Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka.
Luskavica je ena od bolj pogostih kroničnih kožnih bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar okrog 40.000 bolnikov z luskavico – to je približno 2 odstotka prebivalcev.
Pordeli in vneti madeži na koži, suha koža, ki pogosto poka in krvavi; to so nekateri znaki in simptomi luskavice. Psoriaza, kot tudi lahko rečemo luskavici, je avtoimuna vnetna bolezen celotnega organizma, značilne in najbolj vidne pa so prav spremembe na koži. Še najbolj značilne so luskam podobne srebrno-sive in luščeče se ploščice – tako imenovani plaki.
Zaenkrat zagotovo vemo le to, da je luskavica dedna bolezen in ni nalezljiva, medtem ko pravega vzroka za njen nastanek še ne poznamo, so zapisali na spletni strani Društva psoriatikov Slovenije. Po najnovejših raziskavah gre za motnjo imunskega sistema. Luskavica je bolezen z več obrazi. Po besedah doktorja Tomaža Lundra je zdravljenje lahko lokalno z uporabo različnih preparatov ali pa sistemsko z zdravili. Luskavica pa je tudi na seznamu bolezni, ki jih lahko uspešno zdravimo s sodobnimi biološkimi zdravili.
Pri Društvu psoriatikov Slovenije opozarjajo, da je luskavica bolezen, ki jo javnost pogosto napačno razume. Bolniki jo velikokrat prikrivajo, kar jim povzroča tako čustvene kot fizične bolečine. Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo in velikokrat zaradi svoje nepoučenosti dajejo bolnikom vedeti, da niso zaželeni v njihovi družbi. Takšne in podobne situacije pa zdravljenje zgolj otežujejo.
Spletna stran Društva psoriatikov Slovenije: http://www.drustvo-psoriatikov.si/
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Luskavica ni nalezljiva.
»Veliki večini bolnikov z luskavico se stanje kože poleti prehodno izboljša,« pravi dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vendar pa jim zdravnik svetuje previdnost pri izpostavljanju sončnim žarkom, saj so raziskave pokazale na večjo ogroženost za kožnega raka.
Luskavica je ena od bolj pogostih kroničnih kožnih bolezni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar okrog 40.000 bolnikov z luskavico – to je približno 2 odstotka prebivalcev.
Pordeli in vneti madeži na koži, suha koža, ki pogosto poka in krvavi; to so nekateri znaki in simptomi luskavice. Psoriaza, kot tudi lahko rečemo luskavici, je avtoimuna vnetna bolezen celotnega organizma, značilne in najbolj vidne pa so prav spremembe na koži. Še najbolj značilne so luskam podobne srebrno-sive in luščeče se ploščice – tako imenovani plaki.
Zaenkrat zagotovo vemo le to, da je luskavica dedna bolezen in ni nalezljiva, medtem ko pravega vzroka za njen nastanek še ne poznamo, so zapisali na spletni strani Društva psoriatikov Slovenije. Po najnovejših raziskavah gre za motnjo imunskega sistema. Luskavica je bolezen z več obrazi. Po besedah doktorja Tomaža Lundra je zdravljenje lahko lokalno z uporabo različnih preparatov ali pa sistemsko z zdravili. Luskavica pa je tudi na seznamu bolezni, ki jih lahko uspešno zdravimo s sodobnimi biološkimi zdravili.
Pri Društvu psoriatikov Slovenije opozarjajo, da je luskavica bolezen, ki jo javnost pogosto napačno razume. Bolniki jo velikokrat prikrivajo, kar jim povzroča tako čustvene kot fizične bolečine. Gre za bolezen, ki jo ljudje hitro opazijo in velikokrat zaradi svoje nepoučenosti dajejo bolnikom vedeti, da niso zaželeni v njihovi družbi. Takšne in podobne situacije pa zdravljenje zgolj otežujejo.
Spletna stran Društva psoriatikov Slovenije: http://www.drustvo-psoriatikov.si/
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov