Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakašne so zaloge krvi?
Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko dnevno spremljamo stanje zalog krvi v Sloveniji. Trenutno se kritični količini najhitreje približujejo zaloge krvne skupine A pozitivna in 0 (nič) negativna. Krvodajalke in krvodajalce s tema dvema krvnima skupinama zato še posebej vabijo na odvzemna mesta. Kri je dragocena tekočina. Brez nje ni kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine.
Po besedah specialista transfuzijske medicine Primoža Poženela z Zavoda za transfuzijsko medicino se pri nas na odvzem krvi vsako leto prijavi kar okoli 100.000 krvodajalk in krvodajalcev. Na krvodajalskih akcijah in z individualnimi odvzemi zberemo več kot 40.000 litrov krvi.
Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja raziskovalcev, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Strokovnjaki so razvili koncept kliničnega vodenja transfuzije – po angleško patient blood management. Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah.
Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi. Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in krvna plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin. Nanj se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter tudi škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti so del obrambe pred tujki, krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.
Doktor Poženel zaključuje, da se torej pred transfuzijsko službo tako po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike; po drugi strani pa se služba sooča z omejenimi viri krvi, kar jo spodbuja k razvijanju postopkov za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
Seznam krvodajalskih akcij: http://www.ztm.si/krvodajalstvo/zaloge/
928 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kakašne so zaloge krvi?
Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko dnevno spremljamo stanje zalog krvi v Sloveniji. Trenutno se kritični količini najhitreje približujejo zaloge krvne skupine A pozitivna in 0 (nič) negativna. Krvodajalke in krvodajalce s tema dvema krvnima skupinama zato še posebej vabijo na odvzemna mesta. Kri je dragocena tekočina. Brez nje ni kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine.
Po besedah specialista transfuzijske medicine Primoža Poženela z Zavoda za transfuzijsko medicino se pri nas na odvzem krvi vsako leto prijavi kar okoli 100.000 krvodajalk in krvodajalcev. Na krvodajalskih akcijah in z individualnimi odvzemi zberemo več kot 40.000 litrov krvi.
Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja raziskovalcev, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Strokovnjaki so razvili koncept kliničnega vodenja transfuzije – po angleško patient blood management. Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah.
Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi. Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in krvna plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin. Nanj se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter tudi škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti so del obrambe pred tujki, krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Darovanje krvi je gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.
Doktor Poženel zaključuje, da se torej pred transfuzijsko službo tako po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike; po drugi strani pa se služba sooča z omejenimi viri krvi, kar jo spodbuja k razvijanju postopkov za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
Seznam krvodajalskih akcij: http://www.ztm.si/krvodajalstvo/zaloge/
Neveljaven email naslov