Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali moramo antibiotike res vedno pojesti do konca?

17.08.2017


V nekaterih primerih se je skrajšanje antibiotične terapije izkazalo za smiselno.

Nedavni članek skupine britanskih znanstvenikov v ugledni medicinski reviji The BMJ (prej The British medical journal) je v strokovnih krogih in tudi v širši javnosti dvignil veliko prahu. V prispevku namreč avtorji opozarjajo, da je nasvet, naj predpisane antibiotike pojemo do konca, napačen in ni v zadostni meri podkrepljen z dokazi. Ugotovili so tudi, da je krajši čas zdravljenja z antibiotiki lahko enako učinkovit. Po njihovem je omejevanje nepotrebne uporabe antibiotikov ključno za zmanjšanje bakterijske odpornosti.

Na odmeven članek sta se za oddajo Ultrazvok odzvali infektologinja prof. dr. Bojana Beović s Kliničnega centra v Ljubljani in klinična mikrobiologinja prof. dr. Katja Semè z ljubljanske Medicinske fakultete.

Dr. Beović se strinja z avtorji članka, da ni dovolj dokazov za trditev, da predčasno prenehanje jemanja antibiotikov spodbudi nastanek odpornosti bakterij.

Ko antibiotiki ne primejo več

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je ena največjih groženj za zdravje ljudi naraščajoča odpornost bakterij proti antibiotikom. Zaradi nje smo že danes neuspešni pri zdravljenju bolezni, ki so bile še včeraj ozdravljive. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da zaradi odpornih superbakterij v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev.

Ekipa uglednih britanskih strokovnjakov je v odmevnem članku odločevalce, profesorje ter zdravnike pozvala … naj v javnosti prenehajo oglaševati ‘uživanje celotnega predpisanega odmerka’ antibiotikov. Nadalje bi morali javno povedati, da ta nasvet ni bil podprt z dokazi in ni pravilen.

Da je za boj proti odpornosti bakterij na antibiotike ključno prav omejevanje njihove prekomerne in nepotrebne uporabe, so zapisali tudi avtorji odmevnega članka, ki je 26. julija izšel v vplivni britanski medicinski reviji The BMJ. Med drugim so izpostavili tudi nekatere bolezni, pri katerih se je skrajšanje antibiotične terapije izkazalo za učinkovito in uspešno. Prepričani so, da krajša izpostavljenost pacienta antibiotikom zmanjša tudi možnost pojava bakterijske odpornosti.

Predčasen zaključek terapije

Kaj pa, če bi bolnik zdravljenje z antibiotiki prekinil takoj, ko bi se počutil bolje? Za to bo potrebnih še več raziskav, napoveduje skupina britanskih strokovnjakov. Kakšen pa je odgovor dr. Katje Seme in dr. Bojane Beović?

Razmah bakterij, odpornih proti antibiotikom, nas postavlja pred številna vprašanja in izzive. Samo poglobljene  raziskave bodo lahko v prihodnje odprle poti novim metodam in strategijam obvladovanja bakterijskih okužb. Nekateri vidijo rešitev v antibiotični terapiji, ki bo prilagojena posamezni vrsti okužbe in vsakemu pacientu posebej.

 


Ultrazvok

921 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ali moramo antibiotike res vedno pojesti do konca?

17.08.2017


V nekaterih primerih se je skrajšanje antibiotične terapije izkazalo za smiselno.

Nedavni članek skupine britanskih znanstvenikov v ugledni medicinski reviji The BMJ (prej The British medical journal) je v strokovnih krogih in tudi v širši javnosti dvignil veliko prahu. V prispevku namreč avtorji opozarjajo, da je nasvet, naj predpisane antibiotike pojemo do konca, napačen in ni v zadostni meri podkrepljen z dokazi. Ugotovili so tudi, da je krajši čas zdravljenja z antibiotiki lahko enako učinkovit. Po njihovem je omejevanje nepotrebne uporabe antibiotikov ključno za zmanjšanje bakterijske odpornosti.

Na odmeven članek sta se za oddajo Ultrazvok odzvali infektologinja prof. dr. Bojana Beović s Kliničnega centra v Ljubljani in klinična mikrobiologinja prof. dr. Katja Semè z ljubljanske Medicinske fakultete.

Dr. Beović se strinja z avtorji članka, da ni dovolj dokazov za trditev, da predčasno prenehanje jemanja antibiotikov spodbudi nastanek odpornosti bakterij.

Ko antibiotiki ne primejo več

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je ena največjih groženj za zdravje ljudi naraščajoča odpornost bakterij proti antibiotikom. Zaradi nje smo že danes neuspešni pri zdravljenju bolezni, ki so bile še včeraj ozdravljive. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da zaradi odpornih superbakterij v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev.

Ekipa uglednih britanskih strokovnjakov je v odmevnem članku odločevalce, profesorje ter zdravnike pozvala … naj v javnosti prenehajo oglaševati ‘uživanje celotnega predpisanega odmerka’ antibiotikov. Nadalje bi morali javno povedati, da ta nasvet ni bil podprt z dokazi in ni pravilen.

Da je za boj proti odpornosti bakterij na antibiotike ključno prav omejevanje njihove prekomerne in nepotrebne uporabe, so zapisali tudi avtorji odmevnega članka, ki je 26. julija izšel v vplivni britanski medicinski reviji The BMJ. Med drugim so izpostavili tudi nekatere bolezni, pri katerih se je skrajšanje antibiotične terapije izkazalo za učinkovito in uspešno. Prepričani so, da krajša izpostavljenost pacienta antibiotikom zmanjša tudi možnost pojava bakterijske odpornosti.

Predčasen zaključek terapije

Kaj pa, če bi bolnik zdravljenje z antibiotiki prekinil takoj, ko bi se počutil bolje? Za to bo potrebnih še več raziskav, napoveduje skupina britanskih strokovnjakov. Kakšen pa je odgovor dr. Katje Seme in dr. Bojane Beović?

Razmah bakterij, odpornih proti antibiotikom, nas postavlja pred številna vprašanja in izzive. Samo poglobljene  raziskave bodo lahko v prihodnje odprle poti novim metodam in strategijam obvladovanja bakterijskih okužb. Nekateri vidijo rešitev v antibiotični terapiji, ki bo prilagojena posamezni vrsti okužbe in vsakemu pacientu posebej.

 


06.11.2024

Težave dolgega covida so lahko posledica množice mikroinfarktov

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov


30.10.2024

Dr. Rijavec: Trideset odstotkov najtežjih alergij na strup čebele ali ose ima genetsko ozadje

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije


23.10.2024

Dr. Michalek: Kronično bolečino v medenici zdravimo s stimulacijo živca

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.


16.10.2024

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti


09.10.2024

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?


02.10.2024

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi


25.09.2024

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


26.06.2024

Prebojno zdravljenje aritmij: »Tega raziskovalci niso dokazali v nobeni drugi študiji.«

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma


Stran 1 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov