Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja. Za obolenje je značilno vnetje možganskih ovojnic in možganov, ki se pojavi od dva do tri tedne po ugrizu okuženega klopa. Posledice so lahko zelo hude. Prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani opozarja, da se pri enem odstotku bolnikov vnetje konča s smrtnim izidom, pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost.
Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Po letu 2014 se je število obolelih sicer zelo zmanjšalo in padlo pod 100 na leto. Lani smo tako zabeležili 84 primerov klopnega meningoencefalitisa.
Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih na Koroškem in Gorenjskem. Kakšno pa je stanje letos? Doc. dr. Irena Grmek Košnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Območna enota Kranj:
Na pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zdaj v postopku predlog, da bi v Sloveniji ponudili in omogočili brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu vsem necepljenim odraslim, starim od 45 do 50 let, in triletnim otrokom. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov.
Med ogrožene države sodi tudi Avstrija, vendar je pri njih število obolelih ljudi za klopnim meningoencefalitisom zelo nizko. Uspeh gre pripisati veliki precepljenosti. V sosednji državi je namreč cepljenih skoraj 90 odstotkov populacije. Pri nas pa strokovnjaki na podlagi podatkov ocenjujejo, da se proti klopnemu meningoencefalitisu letno cepi le 7 odstotkov prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Ob zaščiti s cepljenjem pa seveda ne smemo pozabiti še na druge ukrepe, ki nas v naravi varujejo proti klopom. Klopi so aktivni še vse do prve zmrzali, zato nevarnost klopnega meningoencefalitisa še ni minila.
Kako se zaščititi proti klopom in o boreliozi: https://radioprvi.rtvslo.si/2017/08/lymska_borelioza/
Več o klopnem meningoencefalitisu: http://www.nijz.si/sl/klopni-meningoencefalitis-razsirjenost-in-zascita
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja. Za obolenje je značilno vnetje možganskih ovojnic in možganov, ki se pojavi od dva do tri tedne po ugrizu okuženega klopa. Posledice so lahko zelo hude. Prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani opozarja, da se pri enem odstotku bolnikov vnetje konča s smrtnim izidom, pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost.
Največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v Sloveniji zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Po letu 2014 se je število obolelih sicer zelo zmanjšalo in padlo pod 100 na leto. Lani smo tako zabeležili 84 primerov klopnega meningoencefalitisa.
Po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa sodi Slovenija med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih na Koroškem in Gorenjskem. Kakšno pa je stanje letos? Doc. dr. Irena Grmek Košnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Območna enota Kranj:
Na pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zdaj v postopku predlog, da bi v Sloveniji ponudili in omogočili brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu vsem necepljenim odraslim, starim od 45 do 50 let, in triletnim otrokom. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov.
Med ogrožene države sodi tudi Avstrija, vendar je pri njih število obolelih ljudi za klopnim meningoencefalitisom zelo nizko. Uspeh gre pripisati veliki precepljenosti. V sosednji državi je namreč cepljenih skoraj 90 odstotkov populacije. Pri nas pa strokovnjaki na podlagi podatkov ocenjujejo, da se proti klopnemu meningoencefalitisu letno cepi le 7 odstotkov prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Ob zaščiti s cepljenjem pa seveda ne smemo pozabiti še na druge ukrepe, ki nas v naravi varujejo proti klopom. Klopi so aktivni še vse do prve zmrzali, zato nevarnost klopnega meningoencefalitisa še ni minila.
Kako se zaščititi proti klopom in o boreliozi: https://radioprvi.rtvslo.si/2017/08/lymska_borelioza/
Več o klopnem meningoencefalitisu: http://www.nijz.si/sl/klopni-meningoencefalitis-razsirjenost-in-zascita
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Neveljaven email naslov