Študije o vpletenosti glutena v razvojne motnje in nevrološke bolezni.

Včasih so strogo brezglutensko dieto upoštevali zgolj bolniki s celiakijo, saj so na to beljakovino v žitih preobčutljivi. Zdaj pa izdelke z oznako “brez glutena” kupujejo tudi ljudje, ki nimajo zdravstvenih težav. Ali lahko tovrstna prehrana res izboljša naše počutje in zdravje? Kako trdni so dokazi proti glutenu? Kaj o njegovem škodljivem vplivu na možgane pravijo študije?

V svetu prodaja prehranskih izdelkov brez glutena narašča iz leta v leto. O spremembah prehranjevalnih navad pričajo tudi podatki Statističnega urada Slovenije. Kruha in peciva pojemo kar za polovico manj kot pred desetletjem. Leta 2000 je tako vsak član gospodinjstva v Sloveniji pojedel 64 kilogramov kruha in peciva; leta 2015 pa le še dobrih 27.

Ob iskanju vzrokov za nekatere najbolj razširjene bolezni sodobnega časa pa strokovnjaki preučujejo še druge možne učinke glutena na telo. Dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je pregledal študije o vpletenosti glutena v alzheimerjevo bolezen, motnje avtističnega spektra in v nekatera nevrološka obolenja ter duševne bolezni.

V najhujši obliki se preobčutljivost na gluten izrazi pri bolnikih s celiakijo. To je kronična avtoimuna bolezen, ki prizadene celoten organizem in se kaže s številnimi resnimi zapleti.

Raziskovalci iščejo nove metode zdravljenja, ki bi bolnikom s celiakijo izboljšale zdravstveno stanje in olajšale življenje. Preučujejo možnost uporabe posebnih encimov, razvijajo cepiva in razmišljajo o spreminjanju imunskega odziva ter genetskih manipulacijah. Tovrstne študije so še v zelo začetnih fazah, nekatere metode pa so se že izkazale za predrage in neučinkovite.