Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Parodontalna bolezen – ko krvavijo dlesni in se majejo zobje

12.10.2017


Parodontoza je najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu.

Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. Parodontoza je najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu. Vendar pa po besedah dr. Gašperšiča prvi zametki obolenja segajo že v zgodnje otroštvo:

In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob.

Temelj zdravljenja parodontalne bolezni je luščenje in glajenje zobnih korenin. To je postopek, med katerim se s površine zobnih korenin in iz obzobnih žepov odstranijo zobne obloge.

Parodontoza povzroči propad povezave zobne korenine s kostjo. Zaradi razgradnje tega stika nastanejo med zobmi in dlesnijo poglobljeni prostori, imenovani tudi obzobni žepi, ki se vnamejo in zagnojijo. Bolezen sprožijo bakterije, ki živijo v naših ustih in so del bakterijske ustne flore.

Kako učinkoviti pa so novi, sodobni postopki zdravljenja parodontalne bolezni?

Zdravljenje parodontalne bolezni se nadaljuje z rednimi kontrolnimi pregledi. Če je potrebno, zobozdravnik ponovno odstrani vse zobne obloge, ki so nastale, in očisti zobni kamen. Seveda pa je ves trud zaman brez pravilnega in rednega čiščenja zob. Uporabljati moramo mehko zobno krtačko in nitko prav vsak dan.


Ultrazvok

909 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Parodontalna bolezen – ko krvavijo dlesni in se majejo zobje

12.10.2017


Parodontoza je najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu.

Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. Parodontoza je najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu. Vendar pa po besedah dr. Gašperšiča prvi zametki obolenja segajo že v zgodnje otroštvo:

In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob.

Temelj zdravljenja parodontalne bolezni je luščenje in glajenje zobnih korenin. To je postopek, med katerim se s površine zobnih korenin in iz obzobnih žepov odstranijo zobne obloge.

Parodontoza povzroči propad povezave zobne korenine s kostjo. Zaradi razgradnje tega stika nastanejo med zobmi in dlesnijo poglobljeni prostori, imenovani tudi obzobni žepi, ki se vnamejo in zagnojijo. Bolezen sprožijo bakterije, ki živijo v naših ustih in so del bakterijske ustne flore.

Kako učinkoviti pa so novi, sodobni postopki zdravljenja parodontalne bolezni?

Zdravljenje parodontalne bolezni se nadaljuje z rednimi kontrolnimi pregledi. Če je potrebno, zobozdravnik ponovno odstrani vse zobne obloge, ki so nastale, in očisti zobni kamen. Seveda pa je ves trud zaman brez pravilnega in rednega čiščenja zob. Uporabljati moramo mehko zobno krtačko in nitko prav vsak dan.


02.02.2023

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan


26.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki


19.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije


12.01.2023

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?


05.01.2023

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi


29.12.2022

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo


22.12.2022

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija


15.12.2022

Zdravnica iz Maribora: Ljudje še vedno zbolevajo za težko covidno pljučnico

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru


08.12.2022

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic


01.12.2022

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti.«

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil


24.11.2022

Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu

Staranje imunskega sistema - drugič


17.11.2022

Staranje imunskega sistema - prvič

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema


10.11.2022

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom


03.11.2022

Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke


27.10.2022

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu


20.10.2022

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


Stran 5 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov