Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študija: bolniki dosežejo izboljšanje s strogo dieto in zdravim življenjskim slogom
Leta sladke in mastne hrane ter nezdravo življenje pogosto vodijo v sladkorno bolezen. Zdravniki jo letno na novo odkrijejo pri kar 11.000 prebivalkah in prebivalcih Slovenije. Posledice sladkorne bolezni so lahko zelo hude, zato je ob diagnozi nujna sprememba življenjskega sloga. Ves trud se splača – opozarja doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru – saj študije potrjujejo, da lahko stroga dieta obrne tok sladkorne bolezni.
Raven sladkorja v krvi se ves čas spreminja, vendar pa ne sme preseči nekaterih mejnih vrednosti. Kadar je koncentracija sladkorja na tešče 7 milimolov na liter krvi ali višja, po obroku pa nad 11, lahko že postavimo diagnozo: sladkorna bolezen.
Sladkorna bolezen je povezana z delovanjem trebušne slinavke in hormona inzulina, ki uravnava koncentracijo sladkorja v krvi. Inzulin deluje na jetra, skeletne mišice in na maščobno tkivo ter tako uravnava presnovo sladkorjev, maščob in proteinov. Izloča ga le manjši del trebušne slinavke – to so – morda se še spomnite iz pouka biologije – posebne beta celice Langerhansovih otočkov. Dr. Stožer je s kolegi razvil postopek, s pomočjo katerega preučujejo delovanje trebušne slinavke pri miškah.
V Sloveniji živi več kot 135.000 bolnikov s sladkorno boleznijo. Med njimi jih ima velika večina sladkorno bolezen tipa dve, ki je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Študija: bolniki dosežejo izboljšanje s strogo dieto in zdravim življenjskim slogom
Leta sladke in mastne hrane ter nezdravo življenje pogosto vodijo v sladkorno bolezen. Zdravniki jo letno na novo odkrijejo pri kar 11.000 prebivalkah in prebivalcih Slovenije. Posledice sladkorne bolezni so lahko zelo hude, zato je ob diagnozi nujna sprememba življenjskega sloga. Ves trud se splača – opozarja doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru – saj študije potrjujejo, da lahko stroga dieta obrne tok sladkorne bolezni.
Raven sladkorja v krvi se ves čas spreminja, vendar pa ne sme preseči nekaterih mejnih vrednosti. Kadar je koncentracija sladkorja na tešče 7 milimolov na liter krvi ali višja, po obroku pa nad 11, lahko že postavimo diagnozo: sladkorna bolezen.
Sladkorna bolezen je povezana z delovanjem trebušne slinavke in hormona inzulina, ki uravnava koncentracijo sladkorja v krvi. Inzulin deluje na jetra, skeletne mišice in na maščobno tkivo ter tako uravnava presnovo sladkorjev, maščob in proteinov. Izloča ga le manjši del trebušne slinavke – to so – morda se še spomnite iz pouka biologije – posebne beta celice Langerhansovih otočkov. Dr. Stožer je s kolegi razvil postopek, s pomočjo katerega preučujejo delovanje trebušne slinavke pri miškah.
V Sloveniji živi več kot 135.000 bolnikov s sladkorno boleznijo. Med njimi jih ima velika večina sladkorno bolezen tipa dve, ki je v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov