Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dobra in slaba novica o moči nevroplastičnosti
Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. To opisujemo kot nevroplastičnost možganov.
Možganska kap pusti zelo različne posledice. Pogosto prizadene gibanje in povzroči ohromelost telesa; oslabi pa tudi mišljenje, računanje, spomin, še posebej pa govor. Dr. Veronika Rutar Gorišek je pregledala deset bolnikov z oškodovanim govorom po možganski kapi. Pri nekaterih se je sposobnost govora povrnila hitreje in v večji meri kot pri drugih. Uspešnost okrevanja je odvisna od starosti bolnika, izobrazbe in od stanja njegovih žil.
Podatki kažejo, da možgansko kap v Sloveniji doživi približno 4400 ljudi na leto. Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo je pomembno hitro ukrepanje. Pomaga nam kratica GROM. Črka G predstavlja govor, ki je zaradi kapi nerazumljiv. R opozarja na negibno roko. Črka O pomeni za možgansko kap značilen asimetričen obraz s spuščenim ustnim kotom. Zadnja črka v besedi GROM je M – kot minuta za čim hitrejše ukrepanje in prvo pomoč.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dobra in slaba novica o moči nevroplastičnosti
Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. To opisujemo kot nevroplastičnost možganov.
Možganska kap pusti zelo različne posledice. Pogosto prizadene gibanje in povzroči ohromelost telesa; oslabi pa tudi mišljenje, računanje, spomin, še posebej pa govor. Dr. Veronika Rutar Gorišek je pregledala deset bolnikov z oškodovanim govorom po možganski kapi. Pri nekaterih se je sposobnost govora povrnila hitreje in v večji meri kot pri drugih. Uspešnost okrevanja je odvisna od starosti bolnika, izobrazbe in od stanja njegovih žil.
Podatki kažejo, da možgansko kap v Sloveniji doživi približno 4400 ljudi na leto. Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo je pomembno hitro ukrepanje. Pomaga nam kratica GROM. Črka G predstavlja govor, ki je zaradi kapi nerazumljiv. R opozarja na negibno roko. Črka O pomeni za možgansko kap značilen asimetričen obraz s spuščenim ustnim kotom. Zadnja črka v besedi GROM je M – kot minuta za čim hitrejše ukrepanje in prvo pomoč.
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
Neveljaven email naslov