Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
21.12.2017 9 min

Kaj se po možganski kapi dogaja z govorom in spominom


Dobra in slaba novica o moči nevroplastičnosti

Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. To opisujemo kot nevroplastičnost možganov. 

Možganska kap pusti zelo različne posledice. Pogosto prizadene gibanje in povzroči ohromelost telesa; oslabi pa tudi mišljenje, računanje, spomin, še posebej pa govor. Dr. Veronika Rutar Gorišek je pregledala deset bolnikov z oškodovanim govorom po možganski kapi. Pri nekaterih se je sposobnost govora povrnila hitreje in v večji meri kot pri drugih. Uspešnost okrevanja je odvisna od starosti bolnika, izobrazbe in od stanja njegovih žil.

Podatki kažejo, da možgansko kap v Sloveniji doživi približno 4400 ljudi na leto. Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo je pomembno hitro ukrepanje. Pomaga nam kratica GROM. Črka G predstavlja govor, ki je zaradi kapi nerazumljiv. R opozarja na negibno roko. Črka O pomeni za možgansko kap značilen asimetričen obraz s spuščenim ustnim kotom. Zadnja črka v besedi GROM je M – kot minuta za čim hitrejše ukrepanje in prvo pomoč.


Ultrazvok

927 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

21.12.2017 9 min

Kaj se po možganski kapi dogaja z govorom in spominom


Dobra in slaba novica o moči nevroplastičnosti

Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. To opisujemo kot nevroplastičnost možganov. 

Možganska kap pusti zelo različne posledice. Pogosto prizadene gibanje in povzroči ohromelost telesa; oslabi pa tudi mišljenje, računanje, spomin, še posebej pa govor. Dr. Veronika Rutar Gorišek je pregledala deset bolnikov z oškodovanim govorom po možganski kapi. Pri nekaterih se je sposobnost govora povrnila hitreje in v večji meri kot pri drugih. Uspešnost okrevanja je odvisna od starosti bolnika, izobrazbe in od stanja njegovih žil.

Podatki kažejo, da možgansko kap v Sloveniji doživi približno 4400 ljudi na leto. Za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo je pomembno hitro ukrepanje. Pomaga nam kratica GROM. Črka G predstavlja govor, ki je zaradi kapi nerazumljiv. R opozarja na negibno roko. Črka O pomeni za možgansko kap značilen asimetričen obraz s spuščenim ustnim kotom. Zadnja črka v besedi GROM je M – kot minuta za čim hitrejše ukrepanje in prvo pomoč.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov