Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako ravnati, če znake opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Kje lahko preverimo, če smo zaščiteni?
Prva dva letošnja primera ošpic v Sloveniji odpirata številna vprašanja. Kako se ošpice prenašajo? Zakaj so tako nevarne? Kakšni so prvi znaki in simptomi ter kako naj ravnamo, če le te opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Izpostavili bomo tudi cepljenje proti ošpicam. Zakaj sta potrebna dva odmerka in zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki so cepljeni? Odgovori v oddaji Ultrazvok z zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Telefonska številka za izpostavljene ošpicam na Pediatrični kliniki v Ljubljani:
Otroci in starši, ki so se 4. januarja 2018 zadrževali v nekaterih čakalnicah Pediatrične klinike v Ljubljani, so bili lahko izpostavljeni virusu ošpic. Starši in skrbniki, ki potrebujejo dodatne informacije, navodila in pojasnila glede ukrepov po stiku z virusom ošpic, lahko pokličejo in se posvetujejo z epidemiologom NIJZ na telefonski številki 031 646 617 od ponedeljka do petka med 9.00 in 15.00 uro.
Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni. Povzroča jih virus in čeprav rečemo, da gre za otroško bolezen, lahko za ošpicami zbolijo tudi odrasli. Virus se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami, možen, vendar redkejši je posreden prenos preko igrač, kljuk, predmetov.
Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni (5 – 18). Pojavi se visoka vročina, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni. Oseba je kužna že štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni, ko že le ta izgine.
Veliko otrok ošpice preboli brez večjih težav, vendar pa podatki kažejo, da se pri vsakem tretjem lahko pojavijo zapleti. Ošpice se lahko zapletejo z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Smrtnost ošpic je en do dva na tisoč obolelih.
V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam obvezno od leta 1968. Osebe rojene po letu 1960 so prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa dva. Za ustrezno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Podrobneje v oddaji in: http://www.nijz.si/sl/ospice-1#pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-ospicah-in-cepljenju-proti-ospicam
Koristne povezave:
NIJZ: http://www.nijz.si/sl/ospice-1#pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-ospicah-in-cepljenju-proti-ospicam
Pediatrična klinika: https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/novice&id=4005
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kako ravnati, če znake opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Kje lahko preverimo, če smo zaščiteni?
Prva dva letošnja primera ošpic v Sloveniji odpirata številna vprašanja. Kako se ošpice prenašajo? Zakaj so tako nevarne? Kakšni so prvi znaki in simptomi ter kako naj ravnamo, če le te opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Izpostavili bomo tudi cepljenje proti ošpicam. Zakaj sta potrebna dva odmerka in zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki so cepljeni? Odgovori v oddaji Ultrazvok z zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Telefonska številka za izpostavljene ošpicam na Pediatrični kliniki v Ljubljani:
Otroci in starši, ki so se 4. januarja 2018 zadrževali v nekaterih čakalnicah Pediatrične klinike v Ljubljani, so bili lahko izpostavljeni virusu ošpic. Starši in skrbniki, ki potrebujejo dodatne informacije, navodila in pojasnila glede ukrepov po stiku z virusom ošpic, lahko pokličejo in se posvetujejo z epidemiologom NIJZ na telefonski številki 031 646 617 od ponedeljka do petka med 9.00 in 15.00 uro.
Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni. Povzroča jih virus in čeprav rečemo, da gre za otroško bolezen, lahko za ošpicami zbolijo tudi odrasli. Virus se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami, možen, vendar redkejši je posreden prenos preko igrač, kljuk, predmetov.
Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni (5 – 18). Pojavi se visoka vročina, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni. Oseba je kužna že štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni, ko že le ta izgine.
Veliko otrok ošpice preboli brez večjih težav, vendar pa podatki kažejo, da se pri vsakem tretjem lahko pojavijo zapleti. Ošpice se lahko zapletejo z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Smrtnost ošpic je en do dva na tisoč obolelih.
V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam obvezno od leta 1968. Osebe rojene po letu 1960 so prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa dva. Za ustrezno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Podrobneje v oddaji in: http://www.nijz.si/sl/ospice-1#pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-ospicah-in-cepljenju-proti-ospicam
Koristne povezave:
NIJZ: http://www.nijz.si/sl/ospice-1#pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-ospicah-in-cepljenju-proti-ospicam
Pediatrična klinika: https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/novice&id=4005
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov