Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po skoraj dveh desetletjih slepote lahko spet bere časopis
Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij dr. Vladimir Pfeifer z Očesne klinike UKC Ljubljana. Umetna roženica ali keratoproteza je izdelana iz posebne plastike in titana.
Bolnik je bil slep skoraj dvajset let. Po besedah primarija Vladimirja Pfeiferja si je namreč pred sedemnajstimi leti z apnom usodno poškodoval obe očesi. Na operirano levo oko zdaj vidi odlično na blizu; časopis lahko bere brez očal, brez težav uporablja tudi mobilni telefon. Za gledanje na daleč pa za jasno in ostro sliko uporablja očala z dioptrijo minus 2,50.
Roženica je prozoren prednji del očesa, ki prekriva šarenico in zenico. Je rahlo elipsaste oblike in ne vsebuje krvnih žil. Roženica prenaša svetlobo v notranjost očesa in omogoča jasen vid. Kadar je poškodovana, je vid zato meglen in popačen; bolezni roženice pa lahko vodijo tudi v slepoto.
V operacijskem timu so sodelovali tudi: medicinski sestri inštrumentarki Erika Jakulin in Martina Marn, anesteziolog Iztok Potočnik ter diplomirana medicinska sestra Amina Dolenc. Bolnik je pred operacijo opravil več testiranj na levem očesu. Najpomembnejša je bila ultrazvočna preiskava, s katero je zdravnica Katrina Andrejčič Novak natančno izmerila oko in opisala vidni živec. Na podlagi meritev so v Bostonu v Združenih državah Amerike za slovenskega bolnika izdelali umetno roženico. Izumitelj te tako imenovane bostonske keratoproteze, dr. Claes Dohlman, jo je našemu bolniku podaril.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Po skoraj dveh desetletjih slepote lahko spet bere časopis
Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij dr. Vladimir Pfeifer z Očesne klinike UKC Ljubljana. Umetna roženica ali keratoproteza je izdelana iz posebne plastike in titana.
Bolnik je bil slep skoraj dvajset let. Po besedah primarija Vladimirja Pfeiferja si je namreč pred sedemnajstimi leti z apnom usodno poškodoval obe očesi. Na operirano levo oko zdaj vidi odlično na blizu; časopis lahko bere brez očal, brez težav uporablja tudi mobilni telefon. Za gledanje na daleč pa za jasno in ostro sliko uporablja očala z dioptrijo minus 2,50.
Roženica je prozoren prednji del očesa, ki prekriva šarenico in zenico. Je rahlo elipsaste oblike in ne vsebuje krvnih žil. Roženica prenaša svetlobo v notranjost očesa in omogoča jasen vid. Kadar je poškodovana, je vid zato meglen in popačen; bolezni roženice pa lahko vodijo tudi v slepoto.
V operacijskem timu so sodelovali tudi: medicinski sestri inštrumentarki Erika Jakulin in Martina Marn, anesteziolog Iztok Potočnik ter diplomirana medicinska sestra Amina Dolenc. Bolnik je pred operacijo opravil več testiranj na levem očesu. Najpomembnejša je bila ultrazvočna preiskava, s katero je zdravnica Katrina Andrejčič Novak natančno izmerila oko in opisala vidni živec. Na podlagi meritev so v Bostonu v Združenih državah Amerike za slovenskega bolnika izdelali umetno roženico. Izumitelj te tako imenovane bostonske keratoproteze, dr. Claes Dohlman, jo je našemu bolniku podaril.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov