Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izkušnje govorijo, da v želji po zdravju in dobrem počutju ljudje hitro pretiravamo. Kako na telo delujejo večje količine antioksidantov?
Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, navsezadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Antioksidanti ulovijo škodljive proste radikale in preprečijo poškodbe celic.
Antioksidanti delujejo že v majhnih količinah, pravi prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Kako pa na telo delujejo večje količine antioksidantov? Podrobneje v Ultrazvoku.
Vitamini C, E in A, resveratrol, flavonoidi in koencim 10, pa tudi selen, magnezij in cink so nekateri najpomembnejši antioksidanti. Njihov vir sta sadje in zelenjava, pa tudi hrana živalskega izvora. Ne le zeleni čaj in rdeče vino; antioksidanti so tudi v kavi in rastlinskih oljih, pa v začimbah, kot sta cimet in origano. Z antioksidanti so bogati šparglji, brokoli in ohrovt, bučke, blitva in špinača, korenje, pomaranče, borovnice, tudi arašidi in sezamovo seme.
Antioksidanti med znanostjo in marketingom, med mitom in dejstvi – temo razširimo in osvetlimo v oddaji Intelekta: prihodnji torek, 27. marca, po deseti uri na Prvem. Sodelovali bodo vrhunski strokovnjaki: dr. Vita Dolžan z Medicinske fakultete v Ljubljani, dr. Nada Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta, dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru in dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo. Tehtno in argumentirano. Že zdaj vas vabimo k poslušanju.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Izkušnje govorijo, da v želji po zdravju in dobrem počutju ljudje hitro pretiravamo. Kako na telo delujejo večje količine antioksidantov?
Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, navsezadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Antioksidanti ulovijo škodljive proste radikale in preprečijo poškodbe celic.
Antioksidanti delujejo že v majhnih količinah, pravi prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Kako pa na telo delujejo večje količine antioksidantov? Podrobneje v Ultrazvoku.
Vitamini C, E in A, resveratrol, flavonoidi in koencim 10, pa tudi selen, magnezij in cink so nekateri najpomembnejši antioksidanti. Njihov vir sta sadje in zelenjava, pa tudi hrana živalskega izvora. Ne le zeleni čaj in rdeče vino; antioksidanti so tudi v kavi in rastlinskih oljih, pa v začimbah, kot sta cimet in origano. Z antioksidanti so bogati šparglji, brokoli in ohrovt, bučke, blitva in špinača, korenje, pomaranče, borovnice, tudi arašidi in sezamovo seme.
Antioksidanti med znanostjo in marketingom, med mitom in dejstvi – temo razširimo in osvetlimo v oddaji Intelekta: prihodnji torek, 27. marca, po deseti uri na Prvem. Sodelovali bodo vrhunski strokovnjaki: dr. Vita Dolžan z Medicinske fakultete v Ljubljani, dr. Nada Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta, dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru in dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo. Tehtno in argumentirano. Že zdaj vas vabimo k poslušanju.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov