Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Antihistaminiki so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Še vedno se jih drži sloves, da povzročajo zaspanost
Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves.
Znaki in simptomi senenega nahoda so vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Blažimo z zdravili antihistaminiki. Že njihovo ime pove, da zavirajo in preprečujejo delovanje histamina, ki povzroča glavnino težav ob alergiji na cvetni prah.
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko reakcijo. Preobčutljivost na vse tiste alergene, ki najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo, preverijo zdravniki s tako imenovanimi kožnimi vbodnimi testi.
Antihistaminiki so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Nekateri so v lekarnah na voljo brez recepta, druge nam mora predpisati zdravnik. Znake in simptome alergije pa blažijo še druge učinkovine in zdravila.
Antihistaminiki so učinkoviti ob senenem nahodu oziroma alergijskem rinitisu; pomagajo ob alergiji, ki jo izzovejo hišni ljubljenčki, plesni in pršice, pa tudi ob kronični spontani koprivnici.
904 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Antihistaminiki so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Še vedno se jih drži sloves, da povzročajo zaspanost
Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves.
Znaki in simptomi senenega nahoda so vnete in srbeče oči, voden izcedek iz nosu, kihanje, utrujenost in glavobol. Blažimo z zdravili antihistaminiki. Že njihovo ime pove, da zavirajo in preprečujejo delovanje histamina, ki povzroča glavnino težav ob alergiji na cvetni prah.
Seneni nahod oziroma alergijski rinitis je pogostejši pri mlajši populaciji. Za ljudi z alergijo je pomembno, da točno vedo, na kaj so preobčutljivi – oziroma v jeziku današnje oddaje – da vejo, na katere pelode se njihovo telo odzove z alergijsko reakcijo. Preobčutljivost na vse tiste alergene, ki najpogosteje povzročajo alergijsko reakcijo, preverijo zdravniki s tako imenovanimi kožnimi vbodnimi testi.
Antihistaminiki so med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Nekateri so v lekarnah na voljo brez recepta, druge nam mora predpisati zdravnik. Znake in simptome alergije pa blažijo še druge učinkovine in zdravila.
Antihistaminiki so učinkoviti ob senenem nahodu oziroma alergijskem rinitisu; pomagajo ob alergiji, ki jo izzovejo hišni ljubljenčki, plesni in pršice, pa tudi ob kronični spontani koprivnici.
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov