Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj pri vsakem četrtem pacientu se bolezen prvič izrazi šele po 40. letu starosti
Na seznam bolezni, ki nas lahko presenetijo še po štiridesetem, petdesetem letu starosti, zdaj vedno več zdravnikov uvršča tudi shizofrenijo. Vendar pa, kot opozarja psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, pozno nastala shizofrenija do zdaj še ni bila deležna večje pozornosti.
Za shizofrenijo zboli približno 1 % ljudi. Skoraj pri vsakem četrtem pacientu se bolezen prvič izrazi šele po 40. letu starosti. Za starejše bolnike je značilna t. i. pozitivna simptomatika in ugodnejši izid
V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost, pa tudi bolezen se pri starejših pacientih kaže nekoliko drugače kot pri mlajših. Po besedah dr. Žmuc Veranič je pri starejših bolj izrazita tako imenovana pozitivna simptomatika.
Shizofrenija je duševna bolezen, ki lahko prizadene kogarkoli – ne glede na spol ali starost. Uvrščamo jo med psihoze, za katere so značilne motnje mišljenja, zaznavanja in čustvovanja. Vendar pa prva psihotična epizoda še ne pomeni, da se bo iz nje razvila bolezen.
Shizofrenija je bolezen, ki poteka v fazah oziroma epizodah. Za obdobje poslabšanja so značilne halucinacije, blodnje in motnje mišljenja. Te tako imenovane pozitivne simptome shizofrenije lahko zdravniki učinkovito omilijo z antipsihotiki. Negativna simptomatika se kaže z revnim govorom in osiromašenim čustvenim odzivanjem. Značilna je apatija, izguba zanimanja, brezciljnost in odsotnost volje. Kar vse pogosto vodi v socialni umik osebe s shizofrenijo.
Čeprav shizofrenijo strokovnjaki preučujejo že dobro stoletje, pa pravega vzroka zanjo še vedno ne poznajo. Starejše teorije pravijo, da je posledica kemičnega neravnovesja v možganih; novejše pa so prst usmerile v naše gene .Kljub prizadevanjem zdravnikov in raziskovalcev shizofrenija za zdaj ostaja kronična bolezen. S sodobnimi terapevtskimi pristopi jo lahko učinkovito obvladujemo in blažimo njene simptome. Antipsihotiki umirijo poslabšanje shizofrenije, bolnikom pa so v pomoč tudi nekateri psiho-socialni prijemi.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Skoraj pri vsakem četrtem pacientu se bolezen prvič izrazi šele po 40. letu starosti
Na seznam bolezni, ki nas lahko presenetijo še po štiridesetem, petdesetem letu starosti, zdaj vedno več zdravnikov uvršča tudi shizofrenijo. Vendar pa, kot opozarja psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, pozno nastala shizofrenija do zdaj še ni bila deležna večje pozornosti.
Za shizofrenijo zboli približno 1 % ljudi. Skoraj pri vsakem četrtem pacientu se bolezen prvič izrazi šele po 40. letu starosti. Za starejše bolnike je značilna t. i. pozitivna simptomatika in ugodnejši izid
V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost, pa tudi bolezen se pri starejših pacientih kaže nekoliko drugače kot pri mlajših. Po besedah dr. Žmuc Veranič je pri starejših bolj izrazita tako imenovana pozitivna simptomatika.
Shizofrenija je duševna bolezen, ki lahko prizadene kogarkoli – ne glede na spol ali starost. Uvrščamo jo med psihoze, za katere so značilne motnje mišljenja, zaznavanja in čustvovanja. Vendar pa prva psihotična epizoda še ne pomeni, da se bo iz nje razvila bolezen.
Shizofrenija je bolezen, ki poteka v fazah oziroma epizodah. Za obdobje poslabšanja so značilne halucinacije, blodnje in motnje mišljenja. Te tako imenovane pozitivne simptome shizofrenije lahko zdravniki učinkovito omilijo z antipsihotiki. Negativna simptomatika se kaže z revnim govorom in osiromašenim čustvenim odzivanjem. Značilna je apatija, izguba zanimanja, brezciljnost in odsotnost volje. Kar vse pogosto vodi v socialni umik osebe s shizofrenijo.
Čeprav shizofrenijo strokovnjaki preučujejo že dobro stoletje, pa pravega vzroka zanjo še vedno ne poznajo. Starejše teorije pravijo, da je posledica kemičnega neravnovesja v možganih; novejše pa so prst usmerile v naše gene .Kljub prizadevanjem zdravnikov in raziskovalcev shizofrenija za zdaj ostaja kronična bolezen. S sodobnimi terapevtskimi pristopi jo lahko učinkovito obvladujemo in blažimo njene simptome. Antipsihotiki umirijo poslabšanje shizofrenije, bolnikom pa so v pomoč tudi nekateri psiho-socialni prijemi.
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov