Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji letno zboli okrog 160 žensk. Vesni Bregar iz Radeč so diagnozo postavili pred dvema letoma; stara je bila 57 let
Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. S svojo izkušnjo zdaj osvešča in opogumlja druge bolnice in njihove bližnje.
Dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da za rakom jajčnikov najpogosteje zbolijo ženske stare okrog 60 let ali več. Bolezen se sicer lahko pojavi že tudi prej: po štiridesetem, petdesetem letu. Zlasti pri teh mlajših bolnicah zdravniki pogosto odkrijejo okvaro na genu BRCA1 ali BRCA 2. Ta mutacija je povezana tako z rakom na jajčnikih kot tudi z rakom na dojkah.
Raki rodil so zelo raznovrstna skupina. Mednje štejemo rak materničnega vratu in materničnega telesa, rak jajčnikov, jajcevodov in rak zunanjega spolovila ter nožnice. Po besedah dr. Škofa je med vsemi raki rodil najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga največkrat odkrijejo, ko je že razširjen. Začetni znaki in simptomi raka jajčnikov so namreč nespecifični in ob njih ženska ne pomisli najprej na raka.
Gospa Vesna Bregar dodaja, da je podporo in pomoč našla tudi v združenju Europa Donna. Vanj se je včlanila že pred dvajsetimi leti, ko je zaradi raka izgubila sestro. Pri Europi Donni so za podporo bolnicam z rakom rodil ustanovili posebno sekcijo.
Rak jajčnikov predstavlja tri odstotke vseh rakov, za katerimi zbolijo ženske. Obstaja vsaj pet različnih tipov tega raka. Najpogostejši je tako imenovani serozni karcinom jajčnikov, ki je pogosto povezan z okvaro gena BRCA 1 ali BRCA 2.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V Sloveniji letno zboli okrog 160 žensk. Vesni Bregar iz Radeč so diagnozo postavili pred dvema letoma; stara je bila 57 let
Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. S svojo izkušnjo zdaj osvešča in opogumlja druge bolnice in njihove bližnje.
Dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da za rakom jajčnikov najpogosteje zbolijo ženske stare okrog 60 let ali več. Bolezen se sicer lahko pojavi že tudi prej: po štiridesetem, petdesetem letu. Zlasti pri teh mlajših bolnicah zdravniki pogosto odkrijejo okvaro na genu BRCA1 ali BRCA 2. Ta mutacija je povezana tako z rakom na jajčnikih kot tudi z rakom na dojkah.
Raki rodil so zelo raznovrstna skupina. Mednje štejemo rak materničnega vratu in materničnega telesa, rak jajčnikov, jajcevodov in rak zunanjega spolovila ter nožnice. Po besedah dr. Škofa je med vsemi raki rodil najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga največkrat odkrijejo, ko je že razširjen. Začetni znaki in simptomi raka jajčnikov so namreč nespecifični in ob njih ženska ne pomisli najprej na raka.
Gospa Vesna Bregar dodaja, da je podporo in pomoč našla tudi v združenju Europa Donna. Vanj se je včlanila že pred dvajsetimi leti, ko je zaradi raka izgubila sestro. Pri Europi Donni so za podporo bolnicam z rakom rodil ustanovili posebno sekcijo.
Rak jajčnikov predstavlja tri odstotke vseh rakov, za katerimi zbolijo ženske. Obstaja vsaj pet različnih tipov tega raka. Najpogostejši je tako imenovani serozni karcinom jajčnikov, ki je pogosto povezan z okvaro gena BRCA 1 ali BRCA 2.
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
Neveljaven email naslov