Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji letno zboli okrog 160 žensk. Vesni Bregar iz Radeč so diagnozo postavili pred dvema letoma; stara je bila 57 let
Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. S svojo izkušnjo zdaj osvešča in opogumlja druge bolnice in njihove bližnje.
Dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da za rakom jajčnikov najpogosteje zbolijo ženske stare okrog 60 let ali več. Bolezen se sicer lahko pojavi že tudi prej: po štiridesetem, petdesetem letu. Zlasti pri teh mlajših bolnicah zdravniki pogosto odkrijejo okvaro na genu BRCA1 ali BRCA 2. Ta mutacija je povezana tako z rakom na jajčnikih kot tudi z rakom na dojkah.
Raki rodil so zelo raznovrstna skupina. Mednje štejemo rak materničnega vratu in materničnega telesa, rak jajčnikov, jajcevodov in rak zunanjega spolovila ter nožnice. Po besedah dr. Škofa je med vsemi raki rodil najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga največkrat odkrijejo, ko je že razširjen. Začetni znaki in simptomi raka jajčnikov so namreč nespecifični in ob njih ženska ne pomisli najprej na raka.
Gospa Vesna Bregar dodaja, da je podporo in pomoč našla tudi v združenju Europa Donna. Vanj se je včlanila že pred dvajsetimi leti, ko je zaradi raka izgubila sestro. Pri Europi Donni so za podporo bolnicam z rakom rodil ustanovili posebno sekcijo.
Rak jajčnikov predstavlja tri odstotke vseh rakov, za katerimi zbolijo ženske. Obstaja vsaj pet različnih tipov tega raka. Najpogostejši je tako imenovani serozni karcinom jajčnikov, ki je pogosto povezan z okvaro gena BRCA 1 ali BRCA 2.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V Sloveniji letno zboli okrog 160 žensk. Vesni Bregar iz Radeč so diagnozo postavili pred dvema letoma; stara je bila 57 let
Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. S svojo izkušnjo zdaj osvešča in opogumlja druge bolnice in njihove bližnje.
Dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da za rakom jajčnikov najpogosteje zbolijo ženske stare okrog 60 let ali več. Bolezen se sicer lahko pojavi že tudi prej: po štiridesetem, petdesetem letu. Zlasti pri teh mlajših bolnicah zdravniki pogosto odkrijejo okvaro na genu BRCA1 ali BRCA 2. Ta mutacija je povezana tako z rakom na jajčnikih kot tudi z rakom na dojkah.
Raki rodil so zelo raznovrstna skupina. Mednje štejemo rak materničnega vratu in materničnega telesa, rak jajčnikov, jajcevodov in rak zunanjega spolovila ter nožnice. Po besedah dr. Škofa je med vsemi raki rodil najslabše preživetje ravno pri raku jajčnikov, saj ga največkrat odkrijejo, ko je že razširjen. Začetni znaki in simptomi raka jajčnikov so namreč nespecifični in ob njih ženska ne pomisli najprej na raka.
Gospa Vesna Bregar dodaja, da je podporo in pomoč našla tudi v združenju Europa Donna. Vanj se je včlanila že pred dvajsetimi leti, ko je zaradi raka izgubila sestro. Pri Europi Donni so za podporo bolnicam z rakom rodil ustanovili posebno sekcijo.
Rak jajčnikov predstavlja tri odstotke vseh rakov, za katerimi zbolijo ženske. Obstaja vsaj pet različnih tipov tega raka. Najpogostejši je tako imenovani serozni karcinom jajčnikov, ki je pogosto povezan z okvaro gena BRCA 1 ali BRCA 2.
Ob povabilu k poslušanju oddaje Ultrazvok ponovimo že velikokrat slišano: zaradi vročine se poleti v mesu in živilih živalskega izvora, na primer v jajcih in mlečnih izdelkih, hitro namnožijo bakterije, ki povzročajo različna črevesna obolenja. Na njih nas opozorijo krči v trebuhu, povišana telesna temperatura, mrzlica, bruhanje in driska. »Poletne črevesne okužbe še posebej ogrožajo otroke, bolnike in starejše ljudi,« opozarja mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V oddaji Ultrazvok podrobneje o nevarni driski in ukrepih, ki najpogostejše poletne bakterijske črevesne okužbe učinkovito preprečujejo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: John Liu/ Flickr, cc
Ob povabilu k poslušanju oddaje Ultrazvok ponovimo že velikokrat slišano: zaradi vročine se poleti v mesu in živilih živalskega izvora, na primer v jajcih in mlečnih izdelkih, hitro namnožijo bakterije, ki povzročajo različna črevesna obolenja. Na njih nas opozorijo krči v trebuhu, povišana telesna temperatura, mrzlica, bruhanje in driska. »Poletne črevesne okužbe še posebej ogrožajo otroke, bolnike in starejše ljudi,« opozarja mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V oddaji Ultrazvok podrobneje o nevarni driski in ukrepih, ki najpogostejše poletne bakterijske črevesne okužbe učinkovito preprečujejo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: John Liu/ Flickr, cc
Rolerji in trampolin so športni pripomočki, ki otrokom in mladostnikom med počitnicami krajšajo čas in jih spodbujajo h gibanju. Včasih pa prevelika razigranost in kanček neprevidnosti igro prekineta z nezgodo. V Splošni bolnišnici Celje je na Otroškem oddelku kirurških strok zaposlen specialist kirurg Jože Robida, ki bo gost oddaje Ultrazvok. Govoril bo o najpogostejših poškodbah, ki se lahko zgodijo med rolanjem in skakanjem na trampolinu, izostala pa ne bodo niti priporočila glede primerne opreme in varnosti. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Scott Ableman/Flickr,cc
Zdravnica Katarina Šmuc Berger iz izolske bolnišnice malo za šalo pa veliko zares pravi, da bi bilo najbolje, če besede »sončenje« ne bi bilo niti v slovarju. Specialistka dermatologinja se namreč vsakodnevno srečuje s poškodbami in tudi najhujšimi posledicami prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Med njimi omenja neprijetne opekline in črni kožni rak oziroma maligni melanom. O tem, kaj glede zaščite in nege kože pred in po sončenju svetuje svojim pacientom in tudi dopustnikom, ki poiščejo pomoč v njeni ambulanti, v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Clemens Koppensteiner/ Flickr, cc
Med terapevtskimi metodami, ki so se najprej uveljavile v vrhunskem športu, zdaj pa razširile med rekreativce in nešportnike, je tudi tako imenovani »kineziološki taping«. Gre za nameščanje raznobarvnih elastičnih trakov na mišice in sklepe, kar zmanjša bolečine in hkrati skrajša čas rehabilitacije poškodb. Način delovanja in vsestransko uporabnost kineziološkega tapinga bo v oddaji Ultrazvok pojasnila diplomirana fizioterapevtka Metka Zalar. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DenisDeMesmaeker/ Flickr, cc
Med terapevtskimi metodami, ki so se najprej uveljavile v vrhunskem športu, zdaj pa razširile med rekreativce in nešportnike, je tudi tako imenovani »kineziološki taping«. Gre za nameščanje raznobarvnih elastičnih trakov na mišice in sklepe, kar zmanjša bolečine in hkrati skrajša čas rehabilitacije poškodb. Način delovanja in vsestransko uporabnost kineziološkega tapinga bo v oddaji Ultrazvok pojasnila diplomirana fizioterapevtka Metka Zalar. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DenisDeMesmaeker/ Flickr, cc
Podatka, da je daleč najpogostejši rak pri moških do 34 leta starosti rak na modih, ne smemo spregledati. Čeprav gre za enega izmed najbolj ozdravljivih rakov, ga tudi ne smemo podcenjevati. Pomembno je, da se ga odkrije in začne zdraviti zgodaj. Zato bo dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani v oddaji Ultrazvok opisala prve spremembe na modih, pojasnila samopregledovanje mod in ovrgla nekaj strahov, ki so ob obolenju pogosti. Ob tem pa dodajmo, da za rakom na modih pogosto zbolijo tudi starejši moški. Kar polovica vseh bolnikov v Sloveniji je namreč starejših od 34 let. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Flavio Silva/ Flickr, cc
Ko odpovedo ledvice, sta na voljo dve možnosti: presaditev organa in zdravljenje z dializo. O slednji se je Iztok Konc pogovarjal z doc. dr. Robertom Ekartom iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Dr. Ekart je s sodelavci spremljal tako fizično kot tudi psihično stanje pacientov na dializi. Znano je namreč, da dolgotrajno zdravljenje z dializo, ki je ob kronični ledvični odpovedi nujno, bolnike bremeni in tudi izčrpa. Kako zdravljenje z dializo poseže v vsakdan bolnikov, boste slišali v oddaji Ultrazvok. Foto: Jim Forest/ Flickr, cc
Ob heteroseksualnosti, homoseksualnosti in biseksualnosti kot spolna usmeritev obstaja tudi aseksualnost. » Spominjam se, da mi je beseda aseksualnost takoj zbudila zanimanje, ki pa me je hitro minilo, ko sem prebrala, da so aseksualci najnesrečnejši in najbolj osamljeni ljudje od vseh navedenih usmerjenosti,« se spominja 56 letna ženska trenutka, ko je prvič slišala za aseksualnost. Danes je najbolj razširjena razlaga, da je aseksualna oseba, ki ne čuti spolne privlačnosti. Najpreprostejša razlaga pa pravi, da je to nekdo, ki ga seks ne zanima. Izkušnje aseksualnih oseb je za svoje diplomsko delo zbrala diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Tanja Kovačič, ki bo gostja oddaje Ultrazvok. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Herz Ass/ Dennis Skley/ Flickr, cc. Aseksualci so si izbrali nekaj simbolov, med njimi sta najbolj prepoznavna srčev in pikov as.
Legenda o opatijskem wellnessu se je začela z odkritjem zdravilnega delovanja vetrov, zaradi katerih je zrak deviško čist in izdatno obogaten z morskim aerosolom. V začetku svojega turističnega razvoja je Opatija slovela predvsem kot zimsko zdravilišče za elitne obiskovalce, danes to tradicijo nadaljuje z bogato ponudbo zdravstvenega in wellness turizma ter v talasoterapiji. Grška beseda thalassoterapia se nanaša na uporaba morske vode, blata, peska in trav ter alg v zdravstvene in lepotilne namene. Thalassotherapia Opatija pa je specializirana klinika za zdravljenje, rehabilitacijo in preventivo bolezni srca in ožilja, v sklopu katere je sodobni Thallasso Wellness Center. Več o kliniki in njenem delovanju boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravila Nadia Petauer.
Kirurg Miran Rems iz Splošne bolnišnice Jesenice je skupaj s kolegi preveril postopke, ki po operativnem posegu zmanjšajo možnost zapletov in skrajšajo čas, ki ga mora bolnik preživeti v bolnišnici. Prišli so do ugotovitev, kako med drugim na hitrejše okrevanje vpliva ustrezna prehrana, učinkovito lajšanje bolečine in tudi to, koliko časa po kirurškem posegu je bolnik na intenzivnem oddelku. Prim. mag. Miran Rems operira bolnike z rakom na debelem črevesu in danki. Postopki, ki jih bo predstavil v oddaji Ultrazvok, pa omogočajo hitrejše okrevanje tudi po ortopedskih, srčnih in drugih težjih operacijah. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: U:S: Navy, Photographer's Mate Airman Chris thamann/ Wikimedia Commons
Kadar nas piči čebela, osa ali sršen, nas peče, srbi in boli, a se ponavadi ne odpravimo k zdravniku. Za ljudi, ki so na pik alergični, pa je hitra zdravniška pomoč nujna. Zaradi burne reakcije telesa na čebelji ali osji strup je namreč lahko ogroženo njihovo življenje. O alergiji na strup žuželk v oddaji Ultrazvok z asist. mag. Mihaelo Zidarn s Klinike Golnik. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Sršen (Vespa Crabro)/ H. Zell/ WikimediaCommons, cc
Pekoč občutek med uriniranjem, rahlo povečana telesna temperatura in prozoren ali belkast izcedek iz sečnice, zadnjika ali nožnice lahko kažejo na okužbo s klamidijo. To je najpogostejša bakterijska spolno prenosljiva bolezen, ki še posebej ogroža mlade moške in ženske. Ker je klamidija v zadnjih letih v senci ostalih spolno prenosljivih okužb, bo nanjo v oddaji Ultrazvok opozorila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V njeni ambulanti se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Basil Gloo/ Flickr/ cc
Čeprav so posteljne dogodivščine vznemirljiva tema zasebnih pogovorov in prispevkov v medijih, pa bomo v tokratni oddaji Ultrazvok večino časa namenili manj hvaležni temi – spolno prenosljivim okužbam. Svetovna zdravstvena organizacija namreč opozarja, da se z eno od njih vsak dan okuži kar milijon ljudi. Klamidija, gonoreja, sifilis, okužba s humanimi papiloma virusi in virusom HIV so le nekatere najbolj razširjene in poznane. Stanje v Sloveniji spremlja prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Sarah Scicluna/ Flickr, cc
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V oddaji Ultrazvok bomo predstavili novo metodo, s katero lahko zdravniki pred ali po rojstvu otroka pregledajo dedni oziroma genetski material in odkrijejo morebitne nepravilnosti ter poškodbe. »Čeprav trenutno ne vemo, kako se zdravijo genetski sindromi, je postavitev diagnoze ključnega pomena za posameznika in njegovo družino,« pravi doc. dr. Luca Lôvrečić, s katero se je na Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko v Ljubljani pogovarjal Iztok Konc. Foto: 18 od 23 parov kromosomov/ NationalHumanGenomeResearchInstitute/ WikimediaCommons
Po možganski kapi se v možganih že prvi dan sprožijo procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodbe in okrevanju. Nevroni oziroma živčne celice začnejo tvoriti nove povezave, naloge poškodovanih območij pa prevzemajo sosednji nepoškodovani predeli. Presenetljivo je, da ti mehanizmi reorganizacije – strokovnjaki govorijo o nevroplastičnosti – lahko potekajo še več mesecev po možganski kapi. Dogajanje v možganih po kapi razkriva slikanje s funkcijsko magnetno resonanco. V oddaji Ultrazvok ga bo podrobneje opisal prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nevronska mreža/ BirthIntoBeing/ Flickr
Po možganski kapi se v možganih že prvi dan sprožijo procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodbe in okrevanju. Nevroni oziroma živčne celice začnejo tvoriti nove povezave, naloge poškodovanih območij pa prevzemajo sosednji nepoškodovani predeli. Presenetljivo je, da ti mehanizmi reorganizacije – strokovnjaki govorijo o nevroplastičnosti – lahko potekajo še več mesecev po možganski kapi. Dogajanje v možganih po kapi razkriva slikanje s funkcijsko magnetno resonanco. V oddaji Ultrazvok ga bo podrobneje opisal prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nevronska mreža/ BirthIntoBeing/ Flickr
Po podatkih ameriškega Centra za nadzor bolezni so lani v Združenih državah zabeležili 17 vrst bakterij, ki so bile odporne na vse antibiotike. Zaradi njih je umrlo skoraj 23.000 ljudi. Omenjene so bakterije, ki povzročajo pljučnico, vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo, tuberkulozo. Tako imenovane superbakterije so prisotne tudi pri nas, vendar pa so zdravniki za zdaj zabeležili le posamezne primere okužb z njimi. O odpornosti bakterij na antibiotike smo se za oddajo Ultrazvok pogovarjali z dr. Viktorijo Tomič s Klinike Golnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Preverjanje odpornosti in senzitivnosti antibiotikov/ dr. Graham Beards/ WikimediaCommons
Med vnetne revmatske bolezni uvrščamo tudi spondiloartritise, za katere je značilna bolečina v hrbtu. »So zelo resna bolezen,« pravi prof. dr. Matija Tomšič,« pri kateri je nujno hitro in intenzivno zdravljenje.« Včasih se je zgodilo, da je preteklo več let, preden so zdravniki postavili končno diagnozo in uvedli ustrezno terapijo. Nova merila pa bodo v prihodnje omogočala hitrejše prepoznavanje bolnikov s spondiloartritisi, obvladovanje bolezni pa bo zato bolj učinkovito. Ker gre za pomembno novost, jo je za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu podrobneje predstavil prof. dr. Matija Tomšič iz Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Foto: Magnus Manske/ Wikimedia Commons
Neveljaven email naslov