Nobelov nagrajenec prof. Harald zur Hausen: Še intenzivneje moramo ozaveščati o cepljenju in dojenju

Profesor Harald zur Hausen je iskriv sogovornik, zavezan znanosti in raziskovanju. Nobelovo nagrado za medicino je leta 2008 prejel za dokaz, da raka na materničnem vratu povzroča humani papiloma virus ali kratko HPV. Zaradi njegovega odkritja lahko danes deklice in dečke pred rakom na materničnem vratu in drugimi genitalnimi raki zavarujemo s cepljenjem. Profesorjevo sporočilo o cepljenju proti HPV ne dopušča dvoma. »Še več moramo storiti. Še intenzivneje moramo ozaveščati o cepljenju. Tako kot smo opozarjali na škodljive posledice kajenja. Kampanje proti kajenju so trajale trideset, štirideset let, vendar šele zdaj vidimo njihove učinke – številni ljudje so opustili kajenje.«

Rak materničnega vratu je v Evropi drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah – takoj za rakom dojk. Letno zboli 34.000 Evropejk, 13.000 jih zaradi raka umre. Po zadnjih podatkih Slovenskega registra raka je v letu 2015 pri nas za rakom materničnega vratu zbolelo 119 žensk.

Cepljenje proti HPV

Proti povzročiteljem se lahko zavarujemo s cepljenjem. Profesor zur Hausen se zavzema, da bi bili v programe cepljenja proti HPV vključeni tudi dečki, ne le deklice. Nobelovec je prepričan, da bi s tem lahko pomembno zmanjšali obolevnost za rakom na materničnem vrati in še drugimi rakavimi obolenji. »Seveda bi imelo pomemben učinek. Dejstvo je, da imajo fantje in moški med petnajstim in petdesetim letom skoraj povsod po svetu več spolnih stikov kot dekleta in ženske iste starosti. Fantje in moški so torej glavni prenašalci virusa. Seveda ne zbolijo za rakom materničnega vratu, lahko pa se pri njih razvijejo druga ano-genitalna rakava obolenja. Delovanje humanega virusa papiloma stimulirajo ženski spolni hormoni – estrogeni. Prav tako pa je pri mlajših ženskah območje materničnega vratu še posebno občutljivo za okužbo s HPV. Ženske genitalije so zaradi svojih anatomskih značilnosti same po sebi bolj izpostavljene okužbam. Pri njih okužbe po navadi tudi trajajo dlje kot pri moških. Rak v predelu zunanjega in notranjega spolovila je pri ženskah kar 24-krat pogostejši kot pri moških. Anatomske razlike imajo torej pomembno vlogo. Jasno je, da s cepljenjem fantov in moških proti HPV zaščitimo njih same, predvsem pa njihove partnerice. Če cepimo le deklice in ženske, iz kroga zaščite popolnoma izločimo homoseksualne moške, zato bi bilo dobro, da v program vključimo še njih.«

Povzročitelje raka na materničnem vratu povezujemo tudi z rakom zadnjika, grla in žrela. Te vrste raka so pri moških vsaj tako pogoste kot pri ženskah, če ne še bolj. S cepljenjem proti HPV bi moške zaščitili tudi proti temu. – prof. Harald zur Hausen

Foto: Shematski prikaz humanega papiloma virusa ali kratko HPV. V ozadju desno je lev jajčnik, maternica, v ospredju je maternično ustje. Manu5/ WikimediaCommons, cc

Med prvimi državami, ki so uvedle obvezno cepljenje proti HPV za deklice, je bila Avstralija. Ker se je izkazalo, da se je s cepljenjem pojavnost predrakavih sprememb na materničnem vratu drastično zmanjšala, tam zdaj že razmišljajo o uvedbi cepljenja še za dečke. Pri nas je odločitev za cepljenje proti HPV prostovoljna. Za deklice v 6. razredu je cepljenje brezplačno. »Če bi res hoteli izkoreniniti te okužbe, bi morali cepiti tako deklice kot dečke. V svetovni program cepljenja bi morala biti vključena oba spola, sicer se bodo okužbe nadaljevale. S številom cepljenih se bo obseg okuženih zmanjšal, okužbe same pa ne bomo izkoreninili, čeprav bi se, vsaj teoretično, to lahko zgodilo,« zaključuje profesor.

Moč dojenja in materinega mleka

Prof. zur Hausen zadnjih dvajset let preučuje, kako so okužbe z virusi ali njihovimi delci povezane z nastankom rakavih obolenj. Te delce že zelo zgodaj vnesemo v telo s hrano. V prvem obdobju življenja nas pred njimi lahko zaščiti materino mleko. »Dojenje varuje najmlajše pred različnimi okužbami. Pri dojenčkih, ki niso dojeni, ali pri tistih, ki jim prezgodaj damo kravje mleko, okužbam lahko sledijo hudi zapleti. Pozneje pa ni več tako nevarno. Kako jih torej dojenje zavaruje? Gre za kompleksen mehanizem, ki ga bom skušal opisati na kratko in čim bolj preprosto. Človeško mleko vsebuje sladkorje, ki se vežejo na površino celic in jih tako zavarujejo pred virusnimi delci. Če virus ne more okužiti celice, čez čas propade, ne da bi povzročil kakršno koli škodo. Ko se dojenje konča, otrok teh sladkorjev ne dobiva več.«

Ženska naj doji, kolikor dolgo je le mogoče; na to želim opozoriti najprej. Dojenje v prvem letu otrokovega življenja je zelo pomembno, sicer pa to ni nekaj novega. Številni pediatri so ga priporočali že takrat, ko še niso poznali danes znanih koristnih učinkov. – prof. zur Hausen

Del otrokove prehrane postanejo mlečni izdelki. »Tudi kravje mleko vsebuje sladkorje, vendar drugačne kot človeško. Sladkorji v kravjem mleku varujejo le teličke, ne pa tudi ljudi. Nasprotno. Z uživanjem tega mleka in mlečnih izdelkov v telo vnesemo snovi, zaradi katerih celice znova postanejo dovzetne za infekcijo. Vanje lahko spet prodrejo delci, pred katerimi nas je v obdobju dojenja varovalo materino mleko. To je kompleksen, vendar zelo zanimiv mehanizem. K sreči je po šestih ali več mesecih imunski sistem dojenčka že toliko odporen, da lahko hitro razvije protitelesa proti tem delcem in se obrani pred takimi okužbami.«

Kako varno je mleko in rdeče meso?

S soprogo Ethel-Michele de Villiers sva našla koščke molekul DNK, podobne bakterijskim plazmidom. To so zelo majhne molekule v bakterijah. Včasih so prav plazmidi odgovorni za bakterijsko odpornost proti antibiotikom. Navzoči so v skoraj vseh bakterijah. Odkritje naju je napeljalo na misel, da bi bili lahko mlečni izdelki in meso onesnaženi z delci, ki v človeškem telesu sprožijo vnetni odziv. – prof. zur Hausen

Prof. zur Hausen pravi, da se vedno bolj kažejo povezave med uživanjem mleka in mlečnih izdelkov ter rdečega mesa s pojavnostjo raka dojk in raka na debelem črevesu. Ali profesor zato odsvetuje pitje mleka in uživanje rdečega mesa? »Vesel sem, da ste me to vprašali. V tem trenutku bi bil to popolnoma napačen zaključek. Vsi, tudi mi, ki smo tukaj zbrani, smo okuženi s temi delci. Žal bodo nekateri res zboleli za rakom, velika večina pa ne. Tako kot se tudi pri okužbi s humanim virusom papiloma le pri majhnem deležu okuženih razvije rak na materničnem vratu, čeprav je s HPV okužen velik del populacije. Kadar me torej vprašajo, ali pijem mleko in jem meso, prikimam. Glede tega nimam nobenih zadržkov, saj se zavedam, kaj tvegam. Vsi smo ogroženi. Da bi pravočasno preprečili razvoj črevesnega raka, se moramo udeležiti preventivnih pregledov, kot je kolonoskopija. Lahko ukrepamo že danes.«

Profesor Harald zur Hausen je medicino študiral na univerzah v Bonnu, Hamburgu in Düsseldorfu, kjer je leta 1960 doktoriral in začel svojo uspešno znanstveno pot. Raziskovalno delo ga je kasneje vodilo tudi v Združene države Amerike, po vrnitvi v Evropo je med letoma 1983 in 2003 vodil Nemški center za raziskave raka v Heidelbergu. Nobelovo nagrado za medicino je profesor zur Hausen prejel leta 2008. Dokazal je, da raka na materničnem vratu povzroča humani papiloma virus. Isto leto sta prestižno znanstveno nagrado prejela tudi Françoise Barré-Sinoussi in Luc Montagnier za odkritje virusa HIV.