Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Enajst dni v komi, dobre štiri mesece na intenzivnem oddelku, več kot pol leta na rehabilitaciji
Gospodu Stanku Martinjaku iz Zabreznice na Gorenjskem je ugriz okuženega klopa za vedno spremenil življenje. Pred šestimi leti je hudo zbolel za klopnim meningoencefalitisom. Zaradi bolezni je bil enajst dni v komi, dobre štiri mesece na intenzivnem oddelku in več kot pol leta na rehabilitaciji v Soči. Posledice bolezni ga spremljajo še danes.
Gospod Martinjak je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih.
Po besedah epidemiologinje Ondine Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa Slovenija uvršča med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih v Ljubljanski regiji, na Koroškem in na Gorenjskem. Največ obolelih smo zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Leta 2017 je bila številka občutno nižja – lani so zdravniki prijavili 104 primere klopnega meningoencefalitisa. Med obolelimi je bilo 64 moških in 40 žensk.
Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Enajst dni v komi, dobre štiri mesece na intenzivnem oddelku, več kot pol leta na rehabilitaciji
Gospodu Stanku Martinjaku iz Zabreznice na Gorenjskem je ugriz okuženega klopa za vedno spremenil življenje. Pred šestimi leti je hudo zbolel za klopnim meningoencefalitisom. Zaradi bolezni je bil enajst dni v komi, dobre štiri mesece na intenzivnem oddelku in več kot pol leta na rehabilitaciji v Soči. Posledice bolezni ga spremljajo še danes.
Gospod Martinjak je potreboval tri leta, da se je sprijaznil s hudimi posledicami po prebolelem klopnem meningoencefalitisu. Danes sicer že samostojno hodi, vendar pa zaradi težav z rokami še vedno potrebuje pomoč bližnjih.
Po besedah epidemiologinje Ondine Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se po razširjenosti klopnega meningoencefalitisa Slovenija uvršča med najbolj ogrožena področja v Evropi. Že več let je največ obolelih v Ljubljanski regiji, na Koroškem in na Gorenjskem. Največ obolelih smo zabeležili leta 2006, ko je zbolelo kar 373 ljudi. Leta 2017 je bila številka občutno nižja – lani so zdravniki prijavili 104 primere klopnega meningoencefalitisa. Med obolelimi je bilo 64 moških in 40 žensk.
Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno, njegova učinkovitost pa presega 97 odstotkov.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki pri kar tretjini bolnikov pusti dolgoročne posledice. Pogosti so glavoboli, zmanjšana je sposobnost koncentracije, ostane slabša gibljivost in ohromelost.
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov