Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obolevajo tako bolniki z diabetesom tipa 1 kot tisti z diabetesom tipa 2
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni so skrb zbujajoči. V Sloveniji živi že več kot 32.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tako ocenjuje, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov celo podvojilo.
Vzrok za nastanek Alzheimerjeve bolezni še ni znan, pravi dr. Rakuša. Verjetnost za njen nastanek pa povečajo poškodbe možganov in nezdrav življenjski slog. Raziskovalci pa so v zadnjem obdobju postali pozorni tudi na povezavo med demenco in sladkorno boleznijo.
Pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica so zapisali, da se Alzheimerjeva bolezen največkrat začne neopazno in počasi. Na začetku prevladujejo težave s pozabljivostjo in zbranostjo, poslabša se orientacija v času in prostoru. Bolniki bolezenskih težav po navadi ne sprejemajo, čeprav imajo večje težave s spominom, te zanikajo.
Dr. Rakuša opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja demence in Alzheimerjeve bolezni, saj z zdravili lahko upočasnimo njuno napredovanje. O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki bolezni postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Eden od najpogostejših začetnih znakov demence je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Prizadeti se ne spomni, kaj je tisti dan jedel za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Drugi znaki bolezni so pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov, težave z učenjem novih stvari, odvisnost od spominskih pripomočkov ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je oseba prej delala samostojno.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Obolevajo tako bolniki z diabetesom tipa 1 kot tisti z diabetesom tipa 2
Podatki o demenci in Alzheimerjevi bolezni so skrb zbujajoči. V Sloveniji živi že več kot 32.000 ljudi z demenco, njihovo število pa se povečuje. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tako ocenjuje, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov celo podvojilo.
Vzrok za nastanek Alzheimerjeve bolezni še ni znan, pravi dr. Rakuša. Verjetnost za njen nastanek pa povečajo poškodbe možganov in nezdrav življenjski slog. Raziskovalci pa so v zadnjem obdobju postali pozorni tudi na povezavo med demenco in sladkorno boleznijo.
Pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci – Spominčica so zapisali, da se Alzheimerjeva bolezen največkrat začne neopazno in počasi. Na začetku prevladujejo težave s pozabljivostjo in zbranostjo, poslabša se orientacija v času in prostoru. Bolniki bolezenskih težav po navadi ne sprejemajo, čeprav imajo večje težave s spominom, te zanikajo.
Dr. Rakuša opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja demence in Alzheimerjeve bolezni, saj z zdravili lahko upočasnimo njuno napredovanje. O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki bolezni postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Eden od najpogostejših začetnih znakov demence je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Prizadeti se ne spomni, kaj je tisti dan jedel za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Drugi znaki bolezni so pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov, težave z učenjem novih stvari, odvisnost od spominskih pripomočkov ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je oseba prej delala samostojno.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Neveljaven email naslov