Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski strokovnjaki opisali novo pot zdravljenja gigantoceličnega arteritisa, ki lahko povzroči slepoto in kap
Revmatologi ljubljanskega kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega revmatičnega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen – gigantocelični arteritis, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Kot pojasnjuje revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, vnetje najpogosteje prizadene žile, ki vodijo v vrat in glavo ter v zgornje okončine.
Gigantocelični arteritis je kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Običajno se pojavi po 50. letu starosti; ženske prizadene pogosteje kot moške. Težave zaradi obolenja se razvijejo postopno. Značilni znaki so glavobol, bolečine ob žvečenju in motnje vida. Te se pojavijo, kadar so prizadete žile, ki prehranjujejo oko. Pri gigantoceličnem arteritisu je vneta stena velikih in srednje velikih žil, ki vodijo kri iz srca v vrat in glavo ter v roke. Vzrok bolezni še ni znan; strokovnjaki pa domnevajo, da so v vnetni proces vpleteni genetski dejavniki, dejavniki iz okolja in imunski odziv vsakega posameznika.
Slovenski strokovnjaki so opisali novo pot zdravljenja gigantoceličnega arteritisa, ki ima manj neželenih učinkov od do zdaj uveljavljene terapije. Do zdaj uporabljeno zdravilo uvrščamo med tako imenovane glukokortikoide. To so protivnetna zdravila, ki odpravijo klinične znake gigantoceličnega arteritisa in zmanjšajo tveganje za razvoj hujših zapletov, vendar imajo pri daljši uporabi številne stranske učinke.
Po uspešnosti zdravljenja gigantoceličnega arteritisa smo v samem svetovnem vrhu. Revmatologi opozarjajo, da je gigantocelični arteritis nujno stanje, ki zahteva hitro obravnavo bolnika. Prav v Sloveniji smo med redkimi državami, v kateri zdravniki vso potrebno diagnostiko opravijo v enem dnevu.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Slovenski strokovnjaki opisali novo pot zdravljenja gigantoceličnega arteritisa, ki lahko povzroči slepoto in kap
Revmatologi ljubljanskega kliničnega centra so odkrili nov način zdravljenja pogostega revmatičnega vnetja žil. Bolnikom se tako obeta učinkovita terapija z manj stranskimi učinki. Gre za kronično bolezen – gigantocelični arteritis, ki prizadene stene žil in lahko povzroči slepoto ter kap. Kot pojasnjuje revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, vnetje najpogosteje prizadene žile, ki vodijo v vrat in glavo ter v zgornje okončine.
Gigantocelični arteritis je kronična, vnetna, avtoimunska bolezen, ki prizadene stene žil. Običajno se pojavi po 50. letu starosti; ženske prizadene pogosteje kot moške. Težave zaradi obolenja se razvijejo postopno. Značilni znaki so glavobol, bolečine ob žvečenju in motnje vida. Te se pojavijo, kadar so prizadete žile, ki prehranjujejo oko. Pri gigantoceličnem arteritisu je vneta stena velikih in srednje velikih žil, ki vodijo kri iz srca v vrat in glavo ter v roke. Vzrok bolezni še ni znan; strokovnjaki pa domnevajo, da so v vnetni proces vpleteni genetski dejavniki, dejavniki iz okolja in imunski odziv vsakega posameznika.
Slovenski strokovnjaki so opisali novo pot zdravljenja gigantoceličnega arteritisa, ki ima manj neželenih učinkov od do zdaj uveljavljene terapije. Do zdaj uporabljeno zdravilo uvrščamo med tako imenovane glukokortikoide. To so protivnetna zdravila, ki odpravijo klinične znake gigantoceličnega arteritisa in zmanjšajo tveganje za razvoj hujših zapletov, vendar imajo pri daljši uporabi številne stranske učinke.
Po uspešnosti zdravljenja gigantoceličnega arteritisa smo v samem svetovnem vrhu. Revmatologi opozarjajo, da je gigantocelični arteritis nujno stanje, ki zahteva hitro obravnavo bolnika. Prav v Sloveniji smo med redkimi državami, v kateri zdravniki vso potrebno diagnostiko opravijo v enem dnevu.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov