Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva izbira pri kronični nespečnosti bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija
Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija.
Vedno iščemo vzrok za nespečnost. Zavedati se namreč moramo, da imajo vsa zdravila proti motnjam spanja stranske učinke. Trajna terapija, ki bi trajala več kot tri tedne, za nespečnost ni indicirana. Zato moramo skrbno presoditi, v katerih primerih se odločimo za terapijo z zdravili in s katerimi. Izbiramo lahko med hipnotiki in antidepresivi. Vendar moramo vedno prej dobro pretehtati med dobrobitjo za pacienta in škodljivimi učinki. – dr. Leja Dolenc Grošelj
Potrebo po spanju uravnavata dva procesa. Prvi je iskanje ravnotežja med aktivnostjo in počitkom oziroma med spanjem in budnostjo. Ta prvi mehanizem vpliva na to, koliko časa bomo spali. Kaj pa drugi mehanizem? Drugi pa odloča o tem, kdaj bomo spali. To je bioritem vsakega posameznika, ki ga narekuje notranja biološka ura.
Spanje je osnovna življenjska potreba, vendar pa se danes vedno več ljudi srečuje s pomanjkanjem spanja in nespečnostjo. Strokovnjaki so zaskrbljeni, saj so raziskave pokazale, da Slovenci spimo vedno manj; da bi se uspavali pa prepogosto sežemo po uspavalnih tabletah.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prva izbira pri kronični nespečnosti bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija
Iz podatkov razberemo, da kar vsak tretji človek trpi zaradi nespečnosti ali drugih motenj spanja. Rešitev težave pa še zdaleč ni le v uspavalnih tabletah. »Čudežnega zdravila za zdravljenje nespečnosti še ne poznamo,« pravi somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki v Ljubljani vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja. Opozarja, da je zmotno prepričanje, da se s kronično nespečnostjo najlaže spopademo s tabletami. Nasprotno: prva izbira bi morala biti kognitivno-vedenjska terapija.
Vedno iščemo vzrok za nespečnost. Zavedati se namreč moramo, da imajo vsa zdravila proti motnjam spanja stranske učinke. Trajna terapija, ki bi trajala več kot tri tedne, za nespečnost ni indicirana. Zato moramo skrbno presoditi, v katerih primerih se odločimo za terapijo z zdravili in s katerimi. Izbiramo lahko med hipnotiki in antidepresivi. Vendar moramo vedno prej dobro pretehtati med dobrobitjo za pacienta in škodljivimi učinki. – dr. Leja Dolenc Grošelj
Potrebo po spanju uravnavata dva procesa. Prvi je iskanje ravnotežja med aktivnostjo in počitkom oziroma med spanjem in budnostjo. Ta prvi mehanizem vpliva na to, koliko časa bomo spali. Kaj pa drugi mehanizem? Drugi pa odloča o tem, kdaj bomo spali. To je bioritem vsakega posameznika, ki ga narekuje notranja biološka ura.
Spanje je osnovna življenjska potreba, vendar pa se danes vedno več ljudi srečuje s pomanjkanjem spanja in nespečnostjo. Strokovnjaki so zaskrbljeni, saj so raziskave pokazale, da Slovenci spimo vedno manj; da bi se uspavali pa prepogosto sežemo po uspavalnih tabletah.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov