Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prepričanje, da je bolezen srednjih in zrelih let, ne drži. Zametki parodontoze segajo namreč v otroštvo
Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob.
Temelj zdravljenja parodontalne bolezni je luščenje in glajenje zobnih korenin. To je postopek, med katerim se s površine zobnih korenin in iz obzobnih žepov odstranijo obloge. Zobozdravniki s posebnimi tehnikami in postopki odstranijo tako imenovani biofilm, v katerem si najdejo zatočišče številne škodljive bakterije, pravi zobozdravnik doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Zdravljenje se nadaljuje z rednimi kontrolnimi pregledi. Če je potrebno, zobozdravnik ponovno odstrani vse zobne obloge, ki so nastale, in očisti zobni kamen. Seveda pa je ves trud zaman brez pravilnega in rednega čiščenja zob. Uporabljati moramo mehko zobno krtačko in nitko prav vsak dan.
Po besedah dr. Roka Gašperšiča povzroči parodontoza propad povezave med zobno korenino in kostjo. Zaradi razgradnje tega stika nastanejo med zobmi in dlesnijo poglobljeni prostori, imenovani tudi obzobni žepi, ki se vnamejo in zagnojijo. Bolezen sprožijo bakterije, ki živijo v naših ustih in so del bakterijske ustne flore. Prav parodontoza je pri nas najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu starosti. Podatki o hudi obliki bolezni predstavljajo le vrh ledene gore.
Parodontoza običajno poteka brez bolečin, zato pogosto odlašamo z obiskom pri zobozdravniku. Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob pa so nujni razlogi, zaradi katerih moramo poiskati ustrezno pomoč.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prepričanje, da je bolezen srednjih in zrelih let, ne drži. Zametki parodontoze segajo namreč v otroštvo
Če želimo pojasniti vzroke, posledice in zdravljenje ene od najbolj razširjenih in pogostih bolezni nasploh, moramo k zobozdravniku. Obolenje, ki greni življenje številnim ljudem, je parodontoza. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Začne se z vnetjem dlesni, konča pa z izpadanjem zob.
Temelj zdravljenja parodontalne bolezni je luščenje in glajenje zobnih korenin. To je postopek, med katerim se s površine zobnih korenin in iz obzobnih žepov odstranijo obloge. Zobozdravniki s posebnimi tehnikami in postopki odstranijo tako imenovani biofilm, v katerem si najdejo zatočišče številne škodljive bakterije, pravi zobozdravnik doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Zdravljenje se nadaljuje z rednimi kontrolnimi pregledi. Če je potrebno, zobozdravnik ponovno odstrani vse zobne obloge, ki so nastale, in očisti zobni kamen. Seveda pa je ves trud zaman brez pravilnega in rednega čiščenja zob. Uporabljati moramo mehko zobno krtačko in nitko prav vsak dan.
Po besedah dr. Roka Gašperšiča povzroči parodontoza propad povezave med zobno korenino in kostjo. Zaradi razgradnje tega stika nastanejo med zobmi in dlesnijo poglobljeni prostori, imenovani tudi obzobni žepi, ki se vnamejo in zagnojijo. Bolezen sprožijo bakterije, ki živijo v naših ustih in so del bakterijske ustne flore. Prav parodontoza je pri nas najpogostejši vzrok za izgubo zob po 35. letu starosti. Podatki o hudi obliki bolezni predstavljajo le vrh ledene gore.
Parodontoza običajno poteka brez bolečin, zato pogosto odlašamo z obiskom pri zobozdravniku. Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob pa so nujni razlogi, zaradi katerih moramo poiskati ustrezno pomoč.
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Neveljaven email naslov