Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med je eno najbolj vsestranskih živil. Vsebuje beljakovine, sladkorje, vitamine, antioksidante, minerale
V hladnih zimskih dneh se marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med najnovejšimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.
Uživanje medu priporočajo ob prehladu, gripi, angini in laringitisu, pa tudi ob pljučnici, bronhitisu in astmi. Redno naj bi po njem segali bolniki z boleznimi srca in ožilja ter tisti s kroničnimi boleznimi jeter, trebušne slinavke in žolča. Med pomaga tudi ob zaprtju in driski.
Prim. Kapš je specialist internist in pulmolog. Služboval je v Novem mestu, Ljubljani, na Golniku, v Zagrebu in tudi v Nemčiji. Poroča o izsledkih raziskave pri 8.000 moških, povprečno starih 65 let, ki so pokazali, da redni uživalci medu – taki, ki zaužijejo žlico medu na dan – živijo v povprečju kar eno leto dlje od tistih, ki medu ne jejo. Ker med vsebuje antioksidante, ki med drugim preprečujejo tvorbo krvnih strdkov, je med uživalci medu manj srčnih infarktov in manj možganskih kapi.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Med je eno najbolj vsestranskih živil. Vsebuje beljakovine, sladkorje, vitamine, antioksidante, minerale
V hladnih zimskih dneh se marsikdo rad posladka z medom. Nekaterim je najslajši akacijev med, drugi prisegajo na gozdnega ali kostanjevega, tretjim je najboljši hojev, spet četrtim cvetlični. Ljudje cenimo med že tisočletja; vedenje o njegovih koristnih in blagodejnih učinkih se prenaša iz roda v rod. »Med ni samo sladilo, ampak hranilo, ki vsebuje številne snovi, ki jih telo potrebuje,« pravi prim. Peter Kapš, ki je o medu in drugih čebeljih pridelkih napisal več strokovnih knjig in člankov. Med najnovejšimi je knjižica z naslovom Zdravnik svetuje, ki je letos izšla v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.
Uživanje medu priporočajo ob prehladu, gripi, angini in laringitisu, pa tudi ob pljučnici, bronhitisu in astmi. Redno naj bi po njem segali bolniki z boleznimi srca in ožilja ter tisti s kroničnimi boleznimi jeter, trebušne slinavke in žolča. Med pomaga tudi ob zaprtju in driski.
Prim. Kapš je specialist internist in pulmolog. Služboval je v Novem mestu, Ljubljani, na Golniku, v Zagrebu in tudi v Nemčiji. Poroča o izsledkih raziskave pri 8.000 moških, povprečno starih 65 let, ki so pokazali, da redni uživalci medu – taki, ki zaužijejo žlico medu na dan – živijo v povprečju kar eno leto dlje od tistih, ki medu ne jejo. Ker med vsebuje antioksidante, ki med drugim preprečujejo tvorbo krvnih strdkov, je med uživalci medu manj srčnih infarktov in manj možganskih kapi.
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov