Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O posegu na možganih, ki številnim spremeni življenje, in o zdravniku, ki si ne zatiska oči pred neželenimi učinki
Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operacije, ki jo opravi pri bolnicah in bolnikih. »Zaradi raziskovalnega dela sem boljši klinik in obratno.« Njegovo delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarno, zahtevno operacijo – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta številnim popolnoma spremeni življenje.
Mišična distonija je huda nevrološka bolezen, za katero je značilno nehoteno krčenje mišic. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima distonijo kar približno 500.000 Evropejk in Evropejcev. Med njimi so odrasli – pri njih se bolezen običajno pojavi po 45. letu starosti – pa tudi otroci in mladi.
Mišična distonija je motnja gibanja. Zdravniki lahko bolnicam in bolnikom pomagajo z zdravili, z injekcijami toksina botulina in z operacijo. Lažje oblike distonije zdravijo ambulantno, hujše bolnike hospitalizirajo. Za polno vključitev v življenje pa sta pomembni tudi fizioterapija in delovna terapija.
Dr. Dejan Georgiev ni samo zdravnik klinik, je tudi raziskovalec. Raziskovalno skupino, v kateri je sodeloval, je zanimalo, ali pusti operacija – globoka možganska stimulacija – tudi neželene posledice. »Kljub stranskim učinkom je kakovost življenja bolnikov, ki so bili operirani, boljša.« Njihovo delo ni ostalo neopaženo. Dr. Georgiev je pred kratkim v hudi mednarodni konkurenci prejel nagrado farmacevtske družbe Medis.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
O posegu na možganih, ki številnim spremeni življenje, in o zdravniku, ki si ne zatiska oči pred neželenimi učinki
Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operacije, ki jo opravi pri bolnicah in bolnikih. »Zaradi raziskovalnega dela sem boljši klinik in obratno.« Njegovo delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarno, zahtevno operacijo – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta številnim popolnoma spremeni življenje.
Mišična distonija je huda nevrološka bolezen, za katero je značilno nehoteno krčenje mišic. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima distonijo kar približno 500.000 Evropejk in Evropejcev. Med njimi so odrasli – pri njih se bolezen običajno pojavi po 45. letu starosti – pa tudi otroci in mladi.
Mišična distonija je motnja gibanja. Zdravniki lahko bolnicam in bolnikom pomagajo z zdravili, z injekcijami toksina botulina in z operacijo. Lažje oblike distonije zdravijo ambulantno, hujše bolnike hospitalizirajo. Za polno vključitev v življenje pa sta pomembni tudi fizioterapija in delovna terapija.
Dr. Dejan Georgiev ni samo zdravnik klinik, je tudi raziskovalec. Raziskovalno skupino, v kateri je sodeloval, je zanimalo, ali pusti operacija – globoka možganska stimulacija – tudi neželene posledice. »Kljub stranskim učinkom je kakovost življenja bolnikov, ki so bili operirani, boljša.« Njihovo delo ni ostalo neopaženo. Dr. Georgiev je pred kratkim v hudi mednarodni konkurenci prejel nagrado farmacevtske družbe Medis.
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov