Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na poti že tretji otrok s spremenjenim genskim zapisom. Kako bo metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja?
Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjeni otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok?
Dr. Roman Jerala pojasnjuje, da lahko spreminjanje genov pred rojstvom škodi tako otroku, ki se rodi s spremenjenim genskim zapisom, kot tudi prihodnjim generacijam, saj se popravki prenašajo iz roda v rod. Številne države so že sprejele deklaracijo, s katero so se poenotile v stališču, da so takšne spremembe nedopustne.
Metoda CRISPR – tako so tehnologijo, s katero lahko s kirurško natančnostjo spremenimo genski zapis, poimenovali znanstveniki, pa kljub neznankam in pomislekom prinaša upanje za preboj na številnih področjih. Kitajski preiskovalci so razkrili, da je – zdaj že nekdanji profesor Univerze za znanost in tehnologijo v Šendženu – ponaredil dokumente o etičnem nadzoru, sredstva za sporni eksperiment pa je zbral sam. Agencije poročajo, da so ga odpustili zaradi “resnih kršitev akademske etike”. Oblasti pa so proti njemu uvedle tudi policijsko preiskavo.
Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Kako bo revolucionarna, a hkrati kontroverzna metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja? Ali bo CRISPR priložnost za razvoj novih metod zdravljenja ali etično sporna tehnologija, ki bo ljudi razdvojila? Kje so meje dopustnega?
Temo bomo poglobili in raziskali v oddaji Intelekta – prihodnji torek, 29. 1., po 10. uri na Prvem.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Na poti že tretji otrok s spremenjenim genskim zapisom. Kako bo metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja?
Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjeni otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok?
Dr. Roman Jerala pojasnjuje, da lahko spreminjanje genov pred rojstvom škodi tako otroku, ki se rodi s spremenjenim genskim zapisom, kot tudi prihodnjim generacijam, saj se popravki prenašajo iz roda v rod. Številne države so že sprejele deklaracijo, s katero so se poenotile v stališču, da so takšne spremembe nedopustne.
Metoda CRISPR – tako so tehnologijo, s katero lahko s kirurško natančnostjo spremenimo genski zapis, poimenovali znanstveniki, pa kljub neznankam in pomislekom prinaša upanje za preboj na številnih področjih. Kitajski preiskovalci so razkrili, da je – zdaj že nekdanji profesor Univerze za znanost in tehnologijo v Šendženu – ponaredil dokumente o etičnem nadzoru, sredstva za sporni eksperiment pa je zbral sam. Agencije poročajo, da so ga odpustili zaradi “resnih kršitev akademske etike”. Oblasti pa so proti njemu uvedle tudi policijsko preiskavo.
Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Kako bo revolucionarna, a hkrati kontroverzna metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja? Ali bo CRISPR priložnost za razvoj novih metod zdravljenja ali etično sporna tehnologija, ki bo ljudi razdvojila? Kje so meje dopustnega?
Temo bomo poglobili in raziskali v oddaji Intelekta – prihodnji torek, 29. 1., po 10. uri na Prvem.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov