Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki? Gre za korak naprej
Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima manj stranskih učinkov in manj poškoduje zdrava tkiva ter organe. Terapija ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vsa rakava obolenja; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Ti lahko od radioterapije s protonskimi žarki največ pridobijo, pravi prof. dr. Primož Strojan z onkološkega inštituta v Ljubljani. Specialist radioterapije pojasnjuje, da ima obsevanje s protoni v številnih ozirih prednost pred klasično oz. konvencionalno radioterapijo, pri kateri paciente obsevajo s fotoni ali elektroni.
Radioterapija s protonskimi žarki je korak naprej. Omogoča natančno in učinkovito obsevanje tumorskih tvorb. Torej razmišljanje, da bi tudi Slovenija stopila na pot protonske terapije, še zdaleč ni odveč. Raziskovalci pa ne mirujejo in že iščejo ter preučujejo še druge delce, ki bi jih prav tako lahko uporabili za obsevanje tumorjev. Med njimi so ogljik, kisik in helij.
V Sloveniji še nimamo centra s protonskim pospeševalnikom, zato bolnike napotijo na obsevanje v tujino.
Po besedah dr. Strojana je bila še pred dobrim desetletjem velikost protonskega centra z dvema ali tremi obsevalnimi sobami večja od nogometnega igrišča, cena pa je dosegala od 150 do 200 milijonov evrov. Skokovit tehnološki razvoj protonskih pospeševalnikov in velika konkurenca na trgu pa sta prinesla spremembe na obeh področjih: protonski pospeševalniki so postali manjši in cenejši. Tako imajo najmanjši ciklotroni s superprevodnimi magneti premer od dva do pet metrov in so težki manj kot dvajset ton. Strokovnjaki ocenjujejo, da je enostaven protonski center z dvema terapevtskima sobama zdaj mogoče postaviti na prostoru, velikem že nekaj sto kvadratnih metrov, in za manj kot 50 milijonov evrov.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zakaj ne bi Slovenija prva v regiji dobila centra za obsevanje rakavih bolnikov s protonskimi žarki? Gre za korak naprej
Obsevanje raka s protonskimi žarki je učinkovito in natančno. Ima manj stranskih učinkov in manj poškoduje zdrava tkiva ter organe. Terapija ni primerna za vse bolnike in tudi ne za vsa rakava obolenja; razveseljivo pa je, da so prvi kandidati za zdravljenje nekateri hudo bolni otroci. Ti lahko od radioterapije s protonskimi žarki največ pridobijo, pravi prof. dr. Primož Strojan z onkološkega inštituta v Ljubljani. Specialist radioterapije pojasnjuje, da ima obsevanje s protoni v številnih ozirih prednost pred klasično oz. konvencionalno radioterapijo, pri kateri paciente obsevajo s fotoni ali elektroni.
Radioterapija s protonskimi žarki je korak naprej. Omogoča natančno in učinkovito obsevanje tumorskih tvorb. Torej razmišljanje, da bi tudi Slovenija stopila na pot protonske terapije, še zdaleč ni odveč. Raziskovalci pa ne mirujejo in že iščejo ter preučujejo še druge delce, ki bi jih prav tako lahko uporabili za obsevanje tumorjev. Med njimi so ogljik, kisik in helij.
V Sloveniji še nimamo centra s protonskim pospeševalnikom, zato bolnike napotijo na obsevanje v tujino.
Po besedah dr. Strojana je bila še pred dobrim desetletjem velikost protonskega centra z dvema ali tremi obsevalnimi sobami večja od nogometnega igrišča, cena pa je dosegala od 150 do 200 milijonov evrov. Skokovit tehnološki razvoj protonskih pospeševalnikov in velika konkurenca na trgu pa sta prinesla spremembe na obeh področjih: protonski pospeševalniki so postali manjši in cenejši. Tako imajo najmanjši ciklotroni s superprevodnimi magneti premer od dva do pet metrov in so težki manj kot dvajset ton. Strokovnjaki ocenjujejo, da je enostaven protonski center z dvema terapevtskima sobama zdaj mogoče postaviti na prostoru, velikem že nekaj sto kvadratnih metrov, in za manj kot 50 milijonov evrov.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov