Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tihi in počasni ubijalec sodobnega človeka – Homo sedensa
Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga.
Metabolni ali presnovni sindrom je diagnoza, ki jo slišimo vse pogosteje. Sicer gre za skupek različnih zdravstvenih problemov, v ospredju pa je čezmerna telesna teža. Leta 2016 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje čezmerno hranjenih 39 odstotkov odraslih, debelih pa 17 odstotkov odraslih, starih med 25 in 64 let. Vidne razlike so se pokazale v spolu, starosti in izobrazbi. Več čezmerno hranjenih in debelih je bilo med moškimi, med starejšimi in med manj izobraženimi. Delež debelih je bil največji v zasavski in spodnjeposavski statistični regiji.
Specialistka internistka dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanskega kliničnega centra opozarja, da metabolni sindrom povzroča zaplete srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa dve. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so leta 2016 o zvišanem krvnem tlaku največ poročali iz Posavja in jugovzhodne Slovenije. Tudi o zvišanem holesterolu je največ poročil iz posavske regije, sledi pa ji Koroška. Možgansko kap je leta 2016 prebolelo največ prebivalk in prebivalcev zasavske regije, ki ji spet sledi Posavje.
Posameznica ali posameznik, ki ima metabolni sindrom, ima po navadi naslednje parametre:
– obseg pasu: nad 80 cm ženske in 94 cm moški. Gre za trebušno oziroma centralno debelost,
– trigliceridov nad 1,7 mmol/l; dobrega HDL holesterola v krvi pod 1,03 mmol/l,
– krvni tlak več kot 130/85,
– koncentracija glukoze v plazmi nad 5,6 mmol/l oziroma nad 6,1.
Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji; v letu 2017 so predstavljale 39 odstotkov vseh smrti – pri ženskah 45, pri moških 33. Najpogostejši vzroki hospitalizacije zaradi bolezni srca in ožilja so ishemične bolezni srca, motnje srčnega ritma, srčna odpoved, možgansko-žilne bolezni in ateroskleroza.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Tihi in počasni ubijalec sodobnega človeka – Homo sedensa
Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga.
Metabolni ali presnovni sindrom je diagnoza, ki jo slišimo vse pogosteje. Sicer gre za skupek različnih zdravstvenih problemov, v ospredju pa je čezmerna telesna teža. Leta 2016 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje čezmerno hranjenih 39 odstotkov odraslih, debelih pa 17 odstotkov odraslih, starih med 25 in 64 let. Vidne razlike so se pokazale v spolu, starosti in izobrazbi. Več čezmerno hranjenih in debelih je bilo med moškimi, med starejšimi in med manj izobraženimi. Delež debelih je bil največji v zasavski in spodnjeposavski statistični regiji.
Specialistka internistka dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanskega kliničnega centra opozarja, da metabolni sindrom povzroča zaplete srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa dve. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so leta 2016 o zvišanem krvnem tlaku največ poročali iz Posavja in jugovzhodne Slovenije. Tudi o zvišanem holesterolu je največ poročil iz posavske regije, sledi pa ji Koroška. Možgansko kap je leta 2016 prebolelo največ prebivalk in prebivalcev zasavske regije, ki ji spet sledi Posavje.
Posameznica ali posameznik, ki ima metabolni sindrom, ima po navadi naslednje parametre:
– obseg pasu: nad 80 cm ženske in 94 cm moški. Gre za trebušno oziroma centralno debelost,
– trigliceridov nad 1,7 mmol/l; dobrega HDL holesterola v krvi pod 1,03 mmol/l,
– krvni tlak več kot 130/85,
– koncentracija glukoze v plazmi nad 5,6 mmol/l oziroma nad 6,1.
Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji; v letu 2017 so predstavljale 39 odstotkov vseh smrti – pri ženskah 45, pri moških 33. Najpogostejši vzroki hospitalizacije zaradi bolezni srca in ožilja so ishemične bolezni srca, motnje srčnega ritma, srčna odpoved, možgansko-žilne bolezni in ateroskleroza.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov